Uspešna romanska naveza

Stepway je družina Dacijinih avtomobilov, ki se spogledujejo s terensko estetiko in imajo v primerjavi s civilnimi sorojenci malce več okrasne plastike in večjo oddaljenost od tal. Tako je tudi pri našem testnem sanderu stepway, ki je bil povrhu vsega še v različici techroad, kar pomeni bogatejšo opremo. Nedvomno bo sandero stepway navdušil racionalne kupce – cena bogato opremljenega testnega vozila, ki je bil opremljeno tudi z navigacijsko napravo in vzvratno kamero, znaša 11.910 evrov. Če bi se odločili za osnovni paket opreme stepway, bi zanj odšteli le 9600 evrov. Seveda vas moram opozoriti, da je osnovna različica opremljena res zelo osnovno.

Solidna ergonomija

Notranjost je zasnovana zelo enostavno, na armaturni plošči vlada trda plastika, prav tako plastične so obloge vrat. Monotonijo sicer razbijejo rdečkaste obrobe zračnikov in dekorativni elementi v klavirskem laku. Ergonomija je za nizkocenovni avtomobil presenetljivo dobra, čeprav sem pogrešal po globini nastavljiv volan. Naj dodam, da je z zadnjo prenovo volanski obroč postal imenitnejšega videza, debelejši in kot tak dajal boljši občutek med vožnjo. Kot se za bogatejšo opremo spodobi, je bil odet v usnje in imel vgrajene tipke za krmiljenje tempomata. Da, testni avtomobil je bil opremljen tako s tempomatom kot z omejevalnikom hitrosti. Prvi je prišel do izraza predvsem na daljših avtocestnih etapah, drugi pa v mestnih središčih.

V sanderu stepway se kljub zgolj osnovnim pomikom voznikovega sedeža sedi udobno. Prostora na zadnjih sedežih je dovolj tudi za višjerasle. Le material, iz katerega so prevleke sedežev, deluje ceneno. Pa tudi oprijem sprednjih sedežev ni ravno športno naravnan. Napredek je tudi samodejna klimatska naprava – njeni upravljalni gumbi so sposojeni iz starega clia. Pomik vseh bočnih stekel je pri testnem avtomobilu krmila elektrika, pri čemer pa so se stikala ob modelski osvežitvi s sredinske konzole preselila na vrata.

Obvlada navigacijo in vidi nazaj

Infozabavna naprava, ki je pri testnem sanderu obvladala tudi navigacijo po Evropi in slovenščino, nam je že dobro znana. Upravljamo jo na zaslonu, občutljivem za dotik. Ko prestavimo v vzvratno, se na zaslonu pokaže slika vzvratne kamere, ki lepo dopolnjuje parkirna tipala zadaj. Edina zamera gre poziciji zaslona multimedijske naprave, saj ta v ergonomskem smislu ni najbolj posrečena.

Preden zapišem, kako se sandero vozi, poglejmo še v prtljažni prostor. Njegova prostornina znaša spodobnih 320 litrov: če to ni dovolj, lahko zložimo naslone zadnjih sedežev – ti so deljivi v razmerju 1/3:2/3 – in tako dobimo 1200 litrov razpoložljivega prostora. Dodajmo še, da ob zlaganju zadnjih sedežev ne dobimo ravnega dna, ampak majhno stopničko in da je oblazinjenje prtljažnega prostora skromnejše. Se pa pod dnom skriva pravo (doplačljivo) rezervno kolo, kar štejem dacii v plus. Kadar je prtljage še vedno preveč, pa je tu še možnost namestitve strešnega prtljažnika – modeli sandero stepway so serijsko opremljeni z vzdolžnimi sanmi.

Trivaljnik s turbino

Pod motornim pokrovom bije sodobni Renaultov 0,9-litrski turbobencinski trivaljnik, ki razvije največjo moč 66 kilovatov. Motor se izkaže predvsem v mestu, na avtocesti pa mu pri višjih hitrostih kmalu poide sapa. Turbina sicer poskrbi za to, da lahko ročico petstopenjskega sicer bolj grobega ročnega menjalnika kmalu prestavimo v višjo prestavo. Za znižanje porabe goriva ima avtomobil vgrajen sistem start-stop, ki ga lahko tudi izklopimo s posebnim stikalom ob ročni zavori. Ko ga izklopimo, pa zagori prav nadležna in moteča kontrolna lučka v stikalu. Potem je tu še stikalo za vklop ekološkega voznega programa, ki pa ubije še tisto malo sanderove živahnosti. Povprečna poraba na testu se je gibala okoli 6,7 litra na 100 kilometrov.

Čeprav gre za »nizkocenovni« avtomobil, se je podvozje presenetljivo dobro obneslo na čedalje bolj luknjastih slovenskih cestah. Vožnja s sanderom je namreč presenetljivo udobna, edino pri bolj dinamični vožnji se pokažejo nekatere omejitve podvozja. Za konec omenimo še, da smo bili presenečeni, da po eni strani odprt motorni pokrov podpira teleskopska noga – dosti dražji avtomobili imajo železno palico –, po drugi strani pa moramo pokrov posode za gorivo še vedno odklepati s ključem kljub daljinskemu centralnemu zaklepanju.