Tiranija izbire
Minilo je 30 let od ustanovitve Zveze potrošnikov Slovenije; izzivov za prihodnost jim ne manjka.
Odpri galerijo
Predsednica Zveze potrošnikov Slovenije je Breda Kutin. FOTO: Matej Družnik
Triindvajsetega junija je minilo natančno 30 let od ustanovitve Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS), pomembne organizacije, ki sodeluje pri oblikovanju zakonov in predpisov, ki zadevajo varstvo potrošnikov. Njihovo glavno poslanstvo ostaja uveljavljanje pravic potrošnikov, v sodelovanju z neodvisnimi strokovnjaki in akreditiranimi laboratoriji preverjajo kakovost izdelkov ter storitev. V letu 2019 so svetovali 4000 potrošnikom, vsako leto pa se največ njihovih vprašanj nanaša na uveljavljanje pravic iz naslova garancije ter iz naslova stvarne napake.
Neodvisno testiranje ustvarja tudi zaupanje, so prepričani na ZPS. Nakup izdelkov opravijo anonimno, kar pomeni, da na preizkusih sodelujejo izdelki takšne kakovosti, kot so tudi sicer na voljo potrošnikom. Trgovci oziroma proizvajalci za izbor in uvrstitev v testiranje ne vedo in nanj nimajo nobenega vpliva. »Ste vedeli, da je na testu toasta iz bele moke zgolj en sam izdelek prejel oceno zelo dobro? Ali da je razlika v ceni dveh enako dobro ocenjenih pralnih strojev kar 739 evrov?« sprašujejo na ZPS in dodajajo, da člani zveze lahko sprejemajo dobre in informirane potrošniške odločitve in tako prihranijo čas in denar. »Pri morebitnih težavah jim svetuje naša pravna pisarna. Zato je pametno biti član ZPS,« pozivajo.
»V Sloveniji smo v prvih letih po osamosvojitvi dosegli pomembne uspehe pri vzpostavljanju varstva potrošnikov, kar nam je zavidal celo dr. Fritz Koppe, direktor avstrijske potrošniške organizacije VKI, ko je kot poseben gost v državnem zboru ob petletnici ZPS ocenjeval naše dosežke. Takrat smo z velikimi koraki zmanjševali zaostanek na področju varstva potrošnikov v primerjavi z bolj razvito sosedo. Če je bila Slovenija ob vstopu v EU še primer zgledne ureditve potrošniške politike, to danes žal ni več,« ugotavljajo na ZPS, ki jo vodi predsednica Breda Kutin.
Nakupovalne navade potrošnikov so se v teh treh desetletjih zelo spremenile. Kot pravijo na ZPS, začetek delovanja sega še v čase socializma, ko je bilo ponudbe premalo, zato so bili potrošniki zadovoljni s tistim, kar so lahko sploh kupili.
ZPS večino primerjalnih testiranj opravi v sodelovanju s potrošniškimi organizacijami ne le iz Evrope, ampak tudi ZDA, Azije. »Izdelke kupujemo v trgovinah kot običajni potrošniki. Preizkusimo jih v neodvisnih akreditiranih laboratorijih. Pri tem se ne omejujemo zgolj na ugotavljanje skladnosti izdelka z veljavnimi zakoni in predpisi, ampak nas zanima uporabna vrednost, funkcionalnost, trajnost. Posebno pri presojanju varnosti izdelkov ali storitev so naši kriteriji pogosto strožji od zakonsko predpisanih, vrednotenje rezultatov pa zaradi varstva interesov potrošnikov izvajamo v skladu z najnovejšimi dognanji stroke na obravnavanem področju. Dobro ocenjeni izdelki na testu se lahko ponašajo tudi z znakom, ki ga podelimo. To je znak ZPS test. Namenjen je predvsem slovenskim potrošnikom in jim v bogati ponudbi istovrstnih izdelkov pomaga izbrati tiste, ki so bili na neodvisnih primerjalnih testih dobro ocenjeni,« so še pojasnili na ZPS.
»Bili so navajeni imeti zalogo živil, zvesti so bili lokalnemu trgovcu, pa ne zaradi kartice zvestobe, ki jih takrat še ni bilo, ampak ker so bili tako navajeni. Danes lahko izbiramo med bogato paleto izdelkov, a testi primerjalnih potrošniških organizacij pogosto pokažejo, da niti blagovna znamka niti cena nista merilo kakovosti. Danes potrošniki zato bistveno težje izbirajo in izberejo,« pojasnjujejo na ZPS. Govorijo celo o tiraniji izbire, saj je na voljo obilica blaga in storitev. »Vse to poganja dovršeni marketing, ki vzbuja nove in nove potrebe, kar samo po sebi sicer ni nič slabega, vendar se v tem skrivajo tudi številni bodisi nepotrebni bodisi nekakovostni izdelki,« ugotavljajo na zvezi.
Vstop v EU je spremenil naše nakupovalne navade. Kot pravijo na ZPS, je bila v zadnjih desetletjih EU močna gonilna sila za vzpostavitev robustnih in smelih predpisov varstva potrošnikov, kot so pravice letalskih potnikov pa telefoniranje in brskanje po spletu v tujini. »Spletno nakupovanje je postalo preprosto zaradi 14-dnevnega odstopnega roka, zaostrena so pravila glede označevanja živil, varnosti igrač in vsebnosti kemikalij v izdelkih. Sprejeli smo jih kot samoumevne in veliko vprašanje je, ali bi jih imeli, če bi jih določali zgolj slovenski politiki,« pojasnjujejo na ZPS.
Ne le pridružitev EU, dodajajo, na delo ZPS je pomembno vplivala včlanitev v organizacijo BEUC (Bureau European des Consommateurs) leta 1995. »BEUC je konzorcij nacionalnih potrošniških organizacij držav EU in preostalih evropskih držav EEA. Glavni cilj te organizacije sta zastopanje in javno zavzemanje za interese potrošnikov pri oblikovanju politike varstva potrošnikov na ravni EU. Tako smo slovenski potrošniki dobili svoj glas v Bruslju mnogo prej, kot smo pristopili k EU. Z aktivno vlogo ZPS v BEUC vplivamo na sprejemanje zakonodaje v Bruslju, ki neposredno vpliva na kakovost varstva potrošnikov pri nas, in jo sooblikujemo. A nemalokrat se zatakne pri prenosu direktiv v nacionalno zakonodajo. Na škodo slovenskih potrošnikov, kakopak,« pojasnjujejo na ZPS.
Izzivov za prihodnost jim ne manjka. Obetajo se velike spremembe in novosti, ki bodo vplivale na življenje slehernega potrošnika tako v Sloveniji kot v EU, so prepričani na ZPS. »Področje zagotavljanja varne hrane, čiste energije, razvoja digitalizacije. Okvir predstavlja evropski zeleni dogovor, ki izhaja iz trajnostne potrošnje in trajnostnega ravnanja na vseh ključnih področjih, ne smemo pozabiti tudi na prehransko strategijo od vil do vilic. Vse to bo usmerjalo naše delo v prihodnje, z namenom varstva interesov in pravic potrošnika. Upamo, da še vsaj 30 let,« pravijo na ZPS.
Neodvisno testiranje ustvarja tudi zaupanje, so prepričani na ZPS. Nakup izdelkov opravijo anonimno, kar pomeni, da na preizkusih sodelujejo izdelki takšne kakovosti, kot so tudi sicer na voljo potrošnikom. Trgovci oziroma proizvajalci za izbor in uvrstitev v testiranje ne vedo in nanj nimajo nobenega vpliva. »Ste vedeli, da je na testu toasta iz bele moke zgolj en sam izdelek prejel oceno zelo dobro? Ali da je razlika v ceni dveh enako dobro ocenjenih pralnih strojev kar 739 evrov?« sprašujejo na ZPS in dodajajo, da člani zveze lahko sprejemajo dobre in informirane potrošniške odločitve in tako prihranijo čas in denar. »Pri morebitnih težavah jim svetuje naša pravna pisarna. Zato je pametno biti član ZPS,« pozivajo.
»V Sloveniji smo v prvih letih po osamosvojitvi dosegli pomembne uspehe pri vzpostavljanju varstva potrošnikov, kar nam je zavidal celo dr. Fritz Koppe, direktor avstrijske potrošniške organizacije VKI, ko je kot poseben gost v državnem zboru ob petletnici ZPS ocenjeval naše dosežke. Takrat smo z velikimi koraki zmanjševali zaostanek na področju varstva potrošnikov v primerjavi z bolj razvito sosedo. Če je bila Slovenija ob vstopu v EU še primer zgledne ureditve potrošniške politike, to danes žal ni več,« ugotavljajo na ZPS, ki jo vodi predsednica Breda Kutin.
Spremenjene navade
Nakupovalne navade potrošnikov so se v teh treh desetletjih zelo spremenile. Kot pravijo na ZPS, začetek delovanja sega še v čase socializma, ko je bilo ponudbe premalo, zato so bili potrošniki zadovoljni s tistim, kar so lahko sploh kupili.
ZPS večino primerjalnih testiranj opravi v sodelovanju s potrošniškimi organizacijami ne le iz Evrope, ampak tudi ZDA, Azije. »Izdelke kupujemo v trgovinah kot običajni potrošniki. Preizkusimo jih v neodvisnih akreditiranih laboratorijih. Pri tem se ne omejujemo zgolj na ugotavljanje skladnosti izdelka z veljavnimi zakoni in predpisi, ampak nas zanima uporabna vrednost, funkcionalnost, trajnost. Posebno pri presojanju varnosti izdelkov ali storitev so naši kriteriji pogosto strožji od zakonsko predpisanih, vrednotenje rezultatov pa zaradi varstva interesov potrošnikov izvajamo v skladu z najnovejšimi dognanji stroke na obravnavanem področju. Dobro ocenjeni izdelki na testu se lahko ponašajo tudi z znakom, ki ga podelimo. To je znak ZPS test. Namenjen je predvsem slovenskim potrošnikom in jim v bogati ponudbi istovrstnih izdelkov pomaga izbrati tiste, ki so bili na neodvisnih primerjalnih testih dobro ocenjeni,« so še pojasnili na ZPS.
»Bili so navajeni imeti zalogo živil, zvesti so bili lokalnemu trgovcu, pa ne zaradi kartice zvestobe, ki jih takrat še ni bilo, ampak ker so bili tako navajeni. Danes lahko izbiramo med bogato paleto izdelkov, a testi primerjalnih potrošniških organizacij pogosto pokažejo, da niti blagovna znamka niti cena nista merilo kakovosti. Danes potrošniki zato bistveno težje izbirajo in izberejo,« pojasnjujejo na ZPS. Govorijo celo o tiraniji izbire, saj je na voljo obilica blaga in storitev. »Vse to poganja dovršeni marketing, ki vzbuja nove in nove potrebe, kar samo po sebi sicer ni nič slabega, vendar se v tem skrivajo tudi številni bodisi nepotrebni bodisi nekakovostni izdelki,« ugotavljajo na zvezi.
Zatakne se pri zakonodaji
Vstop v EU je spremenil naše nakupovalne navade. Kot pravijo na ZPS, je bila v zadnjih desetletjih EU močna gonilna sila za vzpostavitev robustnih in smelih predpisov varstva potrošnikov, kot so pravice letalskih potnikov pa telefoniranje in brskanje po spletu v tujini. »Spletno nakupovanje je postalo preprosto zaradi 14-dnevnega odstopnega roka, zaostrena so pravila glede označevanja živil, varnosti igrač in vsebnosti kemikalij v izdelkih. Sprejeli smo jih kot samoumevne in veliko vprašanje je, ali bi jih imeli, če bi jih določali zgolj slovenski politiki,« pojasnjujejo na ZPS.
30 let varstva potrošnikovih pravic
Ne le pridružitev EU, dodajajo, na delo ZPS je pomembno vplivala včlanitev v organizacijo BEUC (Bureau European des Consommateurs) leta 1995. »BEUC je konzorcij nacionalnih potrošniških organizacij držav EU in preostalih evropskih držav EEA. Glavni cilj te organizacije sta zastopanje in javno zavzemanje za interese potrošnikov pri oblikovanju politike varstva potrošnikov na ravni EU. Tako smo slovenski potrošniki dobili svoj glas v Bruslju mnogo prej, kot smo pristopili k EU. Z aktivno vlogo ZPS v BEUC vplivamo na sprejemanje zakonodaje v Bruslju, ki neposredno vpliva na kakovost varstva potrošnikov pri nas, in jo sooblikujemo. A nemalokrat se zatakne pri prenosu direktiv v nacionalno zakonodajo. Na škodo slovenskih potrošnikov, kakopak,« pojasnjujejo na ZPS.
Od vil do vilic
Izzivov za prihodnost jim ne manjka. Obetajo se velike spremembe in novosti, ki bodo vplivale na življenje slehernega potrošnika tako v Sloveniji kot v EU, so prepričani na ZPS. »Področje zagotavljanja varne hrane, čiste energije, razvoja digitalizacije. Okvir predstavlja evropski zeleni dogovor, ki izhaja iz trajnostne potrošnje in trajnostnega ravnanja na vseh ključnih področjih, ne smemo pozabiti tudi na prehransko strategijo od vil do vilic. Vse to bo usmerjalo naše delo v prihodnje, z namenom varstva interesov in pravic potrošnika. Upamo, da še vsaj 30 let,« pravijo na ZPS.
