PONAREDKI MEDU

S poceni medom nategujejo kupce

Objavljeno 07. junij 2018 22.05 | Posodobljeno 07. junij 2018 22.08 | Piše: J. J.
Ponaredki, ki niso v skladu s predpisi, razburjajo naše čebelarje. Iz prodaje umaknili 198 kilogramov.
Je pravi ali ni? FOTO: Guliver/Thinkstock
LJUBLJANA – Potem ko je inšpekcija Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) na podlagi iniciative Europola Opson po trgovinah naključno izbrala 18 vzorcev medu in ga laboratorijsko testirala, se je izkazalo, da kar štirje vzorci ne ustrezajo predpisanim standardom o vsebnosti posameznih sestavin, kar poenostavljeno povedano pomeni, da gre za potvorjeni med. Poceni ponaredek!

Tako so med drugim prepričani pri Strokovnem združenju profesionalnih čebelarjev, ki šteje 60 članov. To je združenje največjih slovenskih čebelarjev, vsak med njimi ima več kot 200 panjev in živijo od čebelarjenja oz. pridelave in prodaje medu. Zato se niti ne gre čuditi, da so po objavi poročila UVHVVR o neskladnih vzorcih glasno opozorili, da so omenjeni rezultati skrb vzbujajoči in že vplivajo na proizvodnjo medu, saj gre za med, ki na policah trgovin ne dosega niti polovične cene medu, ki ga pridela slovenski čebelar.

image
Boris Seražin FOTO: Tina Ramujkić

Sladkor in encimi

»Stvar je zelo preprosta, nihče v Sloveniji in tudi drugje na svetu ne more pridelati kilograma medu za evro ali dva. Lahko pa zvari ponaredek iz kilograma sladkorja, za katerega odšteje 0,6 evra, doda encime in vodo, kupi kozarec, pokrovček in nalepko in ga tako proda za med. Tako se da ustvariti kilogram za dva evra, da je lahko potem v trgovini tri evre in pol,« odločno pojasni predsednik združenja profesionalnih čebelarjev Boris Seražin in doda, da člani združenja skrbijo za 16.000 panjev in na leto ob normalni letini, ki je 2000 ton medu, pridelajo kar 400 ton, se pravi 20 odstotkov vsega slovenskega medu.

Ob slabih letinah, kot je bila denimo lanska, so pridelali kar tretjino vsega medu v Sloveniji. Gre za profesionalce, ki jim čebelarjenje ni le v veselje kot množici čebelarjev s petimi, desetimi ali tridesetimi panji, kar je slovensko povprečje.

V združenju opozarjajo, da širši javnosti zlasti ob slabših letinah ni dovolj natančno predstavljeno, od kod uvažamo med, od kod prihajajo ponaredki in zlasti kje lahko potrošnik dobi informacije o ponarejenem medu.
»Medtem ko trgovci ljudem ponujajo slab poceni med ali pa sploh ne, stroški čebelarjenja iz leta v leto naraščajo,« pove Seražin.

image
Stroški čebelarjenja so vsako leto višji. FOTO: Jože Suhadolnik

Med vzorci, ki so bili zajeti v posebnem nadzoru, je bil poleg treh hrvaških ponarejenih tudi ponaredek iz Avstrije, ki je bil na prodaj v eni velikih avstrijskih trgovskih verig v Sloveniji. Preostali trije so bili zajeti pri tuji in slovenski trgovski verigi in manjšem trgovcu.

V pogovoru z visokim predstavnikom hrvaških čebelarjev so v združenju izvedeli, da na Hrvaško ponarejen med pride iz Bosne. A kljub temu da je uprava za varno hrano izvedla nadzor in umaknila omenjene štiri neskladne vzorce iz prodaje, se v združenju vendarle čudijo: »S trgovskih polic je bilo umaknjenega skupaj pičlih 198 kilogramov medu, kar je pri slovenski potrošnji okoli 3000 ton na leto smešno,« opozarja Seražin.

Povejmo za konec, da so aprila profesionalni čebelarji dobili svojega predstavnika v svetu čebelarjev, to je posvetovalni organ kmetijskega ministrstva. Zato se nadejajo, da bodo lahko s strokovnimi predlogi prispevali k razvoju slovenskega čebelarstva, zlasti pa izboljšali obveščanje javnosti, kaj je neoporečen slovenski med.
Neskladni vzorci
Neskladni vzorci medu so bili: cvetlični med HR 2449 EU proizvajalca zunaj EU, cvetlični točeni med dobavitelja PIP, d. o. o., iz Hrvaške, cvetlični med proizvajalca Varžak M., vl., iz Hrvaške in cvetlični med Grandessa proizvajalca Honigmayr Handels GMBH iz Avstrije.
Deli s prijatelji