NAKUPOVALNE NAVADE

Novi pogledi in vidiki šopinga

Kako so se z epidemijo covida-19 spremenili plačilne in nakupovalne navade Slovencev in pričakovanja potrošnikov.
Fotografija: V času socialnega distanciranja je brezstično plačevanje kot nalašč. FOTO: Philippe Wojazer/Reuters
Odpri galerijo
V času socialnega distanciranja je brezstično plačevanje kot nalašč. FOTO: Philippe Wojazer/Reuters

Covid-19 je pošteno spremenil delovanje in poslovanje večine sveta. Samo spomnimo se, kako smo po razglasitvi epidemije koronavirusa v Sloveniji naročali vse mogoče izdelke in storitve po internetu – od toaletnega papirja pa do pretočnih filmskih servisov, kot je Netflix.


S samoizolacijo in socialnim distanciranjem so se spremenili naše nakupovalne navade in načini plačevanja, drugačna so tudi pričakovanja potrošnikov, ugotavlja raziskava, ki jo je prejšnji mesec za finančno (kartično) korporacijo Mastercard izvedla raziskovalna družba Mediana.
 

Brezgotovinsko in brezstično


Kakor je razvidno iz izsledkov raziskave, je za potrošnike pri plačevanju najpomembnejša možnost brezgotovinskega plačevanja (cca 39 %), ki ji sledijo hitro plačevanje (29 %), brezstično plačevanje (20 %) in prejem računa (13 %). Na vprašanje, kako pomembna se jim zdi informacija o možnosti plačila s karticami v lokalu ali trgovini, so kar tri četrtine (76 %) vprašanih odgovorile, da jim je pomembna ali zelo pomembna. Slabo četrtino anketiranih Slovencev od obiska odvrne dejstvo, da trgovina ali lokal ne sprejema debetnih ali kreditnih kartic. Prav tako se je po epidemiji koronavirusa v primerjavi z obdobjem pred njo opazno zvišala pomembnost možnosti brezstičnega plačevanja na plačilnih mestih.


Tako pred epidemijo kot po njej se je brezstično plačevanje vprašanim zdelo najpomembnejše na bencinskih črpalkah, v lokalnih trgovinah ter pri nakupu obleke in obutve. Od izbruha pa je najmočneje zrasla potreba po tovrstnem plačevanju v gostilnah in restavracijah, barih in kavarnah ter pri ponudnikih lepotnih storitev (frizerski in masažni saloni, pedikura in manikira).


Vedno pogostejši način plačevanja je brezstično plačevanje s kartico ali pametnim telefonom, saj tako vsak dan plačuje petina, vsaj enkrat na teden pa kar štiri petine (78 %) vprašanih; še novembra lani je brezstično vsaj enkrat na teden plačevalo 66 % anketirancev. Nikoli oziroma skoraj nikoli tovrstne (protivirusne) oblike plačevanja ne uporabi 11 % anketirancev; lani jih je bilo še dvakrat toliko.
 

Kartice pred gotovino


Plačilne kartice na prodajnih mestih vsak dan uporablja več kot četrtina vprašanih (28 %), vsaj nekajkrat na teden pa skoraj dve tretjini (63 %). Vsaj enkrat do dvakrat na teden kartico uporablja 85 odstotkov vprašanih. V primerjavi z rezultati novembrske raziskave MasterIndex se je ta delež povečal za osem odstotnih točk. Dve tretjini vprašanih kartice uporabljata enako pogosto kot lani, skoraj tretjina (31 %) pa jih uporablja pogosteje.


Na prodajnih mestih največji delež vprašanih daje prednost debetnim karticam (46 %), sledijo kreditne kartice (26 %) in gotovina (16 %). Pri plačevanju zneskov, manjših od 25 evrov, prav tako vodijo debetne kartice (47 %), nato pa gotovina (22 %) in kreditne kartice (21 %). Anketiranci plačilne kartice najpogosteje uporabljajo na bencinskih črpalkah, za nakupe vsakodnevnih potrebščin ter pri nakupu oblek in obutve, najredkeje pa za nakup hrane pri lokalnih ponudnikih, za plačilo storitev obrtnikom in med obiskom tržnice.
 

Rast spletnih nakupov


Prek interneta so v zadnjem mesecu nakup opravile skoraj tri četrtine (74 %) vprašanih. V primerjavi z novembrom lani je spletno nakupovanje med (uradno razglašeno) epidemijo koronavirusa zraslo za več kot 18 odstotnih točk (s 60 na 78 %). Nadaljnjih 18 odstotkov je nakup prek spleta izvedlo v zadnjih treh mesecih.


Spremenile so se tudi navade in pogostost spletnega nakupovanja. Med vprašanimi je največ (59 %) takšnih, ki so prek spleta nakupovali približno enako pred njo in po njej, 12 % jih je začelo tako kupovati pogosteje, 5 % jih je z epidemijo začelo nakupovati po spletu, a so nato prenehali, novih spletnih kupcev pa je postalo 5 % anketiranih: to so začeli početi med epidemijo in navado obdržali.


Slovenci na medmrežju najraje kupujemo elektronsko opremo, stvari za dom ter obleko, obutev in modne dodatke. Precej redkeje smo v zadnjem letu kupovali darila, cvetje, živilske izdelke lokalnih ponudnikov in investicijske storitve. Nakupe v slovenskih spletnih trgovinah več kot polovica (56 %) kupcev plača s kartico. V primerjavi z novembrom lani je opazen tudi precejšen padec plačevanja z gotovino po povzetju (slaba četrtina) in dvig plačevanja prek elektronske ali mobilne banke.
 

Višja pričakovanja


Glede na rezultate raziskave imajo slovenski potrošniki po epidemiji precej višja pričakovanja do ponudnikov, da imajo vzpostavljeno spletno trgovino, kakor so jih imeli pred epidemijo. Pred epidemijo je za manj kot polovico (specializiranih, lokalnih) ponudnikov spletno trgovino pričakovalo 61 % vprašanih, po epidemiji pa je takšnih le še 30 %. Bistveno več je tistih, ki spletno trgovino pričakujejo od 70 % ali več ponudnikov: njihov delež se je po epidemiji dvignil s 15 na 36 %.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije