KAMERA
Kompaktno in hkrati konkretno
Sony a6400 je vrhunska kompaktna kamera z izmenljivimi objektivi. Ostrenje je hitro in zanesljivo, videoposnetki odlični.
Odpri galerijo
Pravo veselje je bilo spet gledati skozi iskalo fotoaparata in ne na zaslonček.
Vsake toliko časa v našo redakcijo priroma kak kompaktni fotoaparat, ki se po navadi ponaša z velikanskim optičnim zumom, kar mu še daje prednost pred čedalje hujšimi kamerami na pametnih telefonih. A ker je cena nižja, so bili vedno narejeni kompromisi.
Zdaj pa smo se igrali z novim Sonyjevim brezzrcalnim fotoaparatom srednjega formata a6400 (tisti a je v resnici grška alfa) in z možnostjo menjave objektiva. In stvar ni od muh. Kako tudi ne, saj komplet z objektivom pri nas stane 1350 evrov, v nemško govorečem svetu pa se ga najde še za dobrega stotaka manj. Brezzrcalni fotoaparati so zadnje čase zelo modni, saj ponujajo tako rekoč vse, kar imajo klasični zrcalno-refleksni fotoaparati, le da so kompaktnejši in lažji.
Da ne bi izgubljali preveč besed s tehnikalijami, ki veliki večini ne pomenijo prav veliko, lahko za začetek povemo, da je tale a6400 z objektivom 18–135 mm odličen fotoaparat. Je prikupno lahek in kompakten, saj ohišje z baterijo in spominsko kartico tehta okoli 400 gramov, mere ohišja pa so 120 x 66,9 x 59,7 mm.
Priloženi objektiv z lečami nemške optične družbe Carl Zeiss ima pošten in predvsem uporaben razpon, poleg tega se ponaša s Sonyjevo stabilizacijo slike OSS, kakovost posnetkov in videa pa je vrhunska, resnično nekaj drugega kot slike in filmčki, narejeni s telefonom. Da se razumemo: vrhunski telefoni so sposobni narediti odlične fotografije in videe, a na to je treba gledati relativno. Fotoaparati, še sploh za ta denar, so v čisto drugem razredu.
Senzor srednjega formata (APS-C) ima 24 milijonov točk, kar je pri takšnem fotoaparatu, ki zna slikati v pravem nestisnjenem formatu raw, dovolj za jumbo plakate. Samodejno ostrenje (pri čemer lahko točko ostrenja s prstom premikamo po zaslonu, tudi ko gledamo skozi okular, seveda pa kamera obvlada tudi sledenje objektom) je raketno hitro in zanesljivo, če pa imamo nastavljeno zaporedno zajemanje fotografij, nas zna aparatek kar šokirati, ko pritisnemo na sprožilec in v hipu naredi vrsto posnetkov, preden dojamemo, da jih škljocamo drugega za drugim.
Mene osebno je presenetil, ker nisem preveril, v kakšnem načinu slikanja je ... No, v sekundi zna alfica narediti nekako standardnih enajst fotografij, pri čemer pa je sposobna nenehno ostriti v polnem načinu raw. Drugače se čas odpiranja zaklepa razteza od 30 do 1/4000 sekunde.
Alfa kajpak obvlada snemanje videa v ultravisoki razločljivosti 4K s 30 sličicami na sekundo (na voljo imamo dve kakovosti, 100 in 60 Mbps), pri polni visoki ločljivosti 1080p pa zmore narediti 120 sličic na sekundo, kar je dovolj za počasne posnetke. Zvok se snema v stereotehniki, na voljo pa je tudi priključek za mikrofon, ni pa klasičnega avdioizhoda. Fino je tudi to, da ni omejitve trajanja videa, kar pomeni, da lahko snemamo, dokler se kartica ne napolni.
Baterija, ki je zamenljiva, se polni preko usb-vhoda, z enim polnjenjem pa naj bi naredili 360 fotografij, če uporabljamo iskalo (ki je seveda natančnejše), oziroma 410, če se pri kadriranju zanašamo na lcd-zaslonček.
Razporeditev gumbov je logična za uporabnika resnejših fotoaparatov. Poleg koleščka za izbiranje fotografskih načinov imamo še dve kolesci za nastavljanje odprtosti zaslonke in čas odprtja zaklepa, kadar smo v ročnem načinu, da pa se ju tudi sprogramirati. Tripalčni za dotik občutljivi zaslon se da zavrteti za 180 stopinj, s čimer je uporaben za selfieje ali za fotografiranje nad glavami v množici.
Vgrajena je tudi izskočna bliskavica, ki je uporabna do šestih metrov, seveda pa ima a6400 tudi nastavek za zunanjo bliskavico. Občutljivost senzorja se razteza od 100 do 32.000 ISO, da pa se ga razširiti do 102.400, čeprav slika pri občutljivostih nad 2000 ISO postaja vedno bolj zrnasta. Nastavitev je v resnici celo morje, le meniji znajo biti malce prenatrpani. A se človek vseeno znajde.
Priloženi objektiv v kompletu je imel zelo uporaben razpon od 18 do 135 mm, a malce manj uporabno odprtje zaslonke f/3,5–5,6, kar pomeni, da bo pri belem dnevu delal odlične posnetke, v temnih prostorih pa bodo malce bolj zrnasti, če ne bomo imeli dodatne osvetlitve ali boljše bliskavice. Za malo resnejše fotografe je zelo priporočljiv kak dodatni 50 mm objektiv z odprtjem zaslonke f/1,8, kar daje že zelo dobre rezultate, pa tudi cena ni prehuda (za najcenejšega je treba odšteti 185, pri tevtonskih ljudstvih pa le 150 evrov). Kdor pa se bo šel že resnega fotografa, si lahko omisli tudi profesionalni (saj veste, tisti beli) objektiv za dobre tri tisočake; a verjetno bo imel tudi drugo ohišje.
Ker gre za sodobno kamero, se jo da z drugimi napravami brezžično povezati prek wifija, NFC ali bluetootha pa tudi prek usb-kabla in hdmi, seveda zna tudi sama izvažati slike direktno na tiskalnik. Sony a6400 je brezzrcalni fotoaparat, ki bo zadovoljil zahtevnejše uporabnike, ki so za dobro napravo pripravljeni odšteti nekaj več denarja. A tale alfa ga je vredna.
Objektiv je dober za običajno uporabo, za fotografiranje v slabših razmerah si je dobro omisliti kak 50 mm objektiv z odprtjem zaslonke f/1,8.
Zdaj pa smo se igrali z novim Sonyjevim brezzrcalnim fotoaparatom srednjega formata a6400 (tisti a je v resnici grška alfa) in z možnostjo menjave objektiva. In stvar ni od muh. Kako tudi ne, saj komplet z objektivom pri nas stane 1350 evrov, v nemško govorečem svetu pa se ga najde še za dobrega stotaka manj. Brezzrcalni fotoaparati so zadnje čase zelo modni, saj ponujajo tako rekoč vse, kar imajo klasični zrcalno-refleksni fotoaparati, le da so kompaktnejši in lažji.
Fotografije brez napake
Da ne bi izgubljali preveč besed s tehnikalijami, ki veliki večini ne pomenijo prav veliko, lahko za začetek povemo, da je tale a6400 z objektivom 18–135 mm odličen fotoaparat. Je prikupno lahek in kompakten, saj ohišje z baterijo in spominsko kartico tehta okoli 400 gramov, mere ohišja pa so 120 x 66,9 x 59,7 mm.
Priloženi objektiv z lečami nemške optične družbe Carl Zeiss ima pošten in predvsem uporaben razpon, poleg tega se ponaša s Sonyjevo stabilizacijo slike OSS, kakovost posnetkov in videa pa je vrhunska, resnično nekaj drugega kot slike in filmčki, narejeni s telefonom. Da se razumemo: vrhunski telefoni so sposobni narediti odlične fotografije in videe, a na to je treba gledati relativno. Fotoaparati, še sploh za ta denar, so v čisto drugem razredu.
In še izvlečni rotirajoči zaslonček
Senzor srednjega formata (APS-C) ima 24 milijonov točk, kar je pri takšnem fotoaparatu, ki zna slikati v pravem nestisnjenem formatu raw, dovolj za jumbo plakate. Samodejno ostrenje (pri čemer lahko točko ostrenja s prstom premikamo po zaslonu, tudi ko gledamo skozi okular, seveda pa kamera obvlada tudi sledenje objektom) je raketno hitro in zanesljivo, če pa imamo nastavljeno zaporedno zajemanje fotografij, nas zna aparatek kar šokirati, ko pritisnemo na sprožilec in v hipu naredi vrsto posnetkov, preden dojamemo, da jih škljocamo drugega za drugim.
Mene osebno je presenetil, ker nisem preveril, v kakšnem načinu slikanja je ... No, v sekundi zna alfica narediti nekako standardnih enajst fotografij, pri čemer pa je sposobna nenehno ostriti v polnem načinu raw. Drugače se čas odpiranja zaklepa razteza od 30 do 1/4000 sekunde.
Res dober video
Alfa kajpak obvlada snemanje videa v ultravisoki razločljivosti 4K s 30 sličicami na sekundo (na voljo imamo dve kakovosti, 100 in 60 Mbps), pri polni visoki ločljivosti 1080p pa zmore narediti 120 sličic na sekundo, kar je dovolj za počasne posnetke. Zvok se snema v stereotehniki, na voljo pa je tudi priključek za mikrofon, ni pa klasičnega avdioizhoda. Fino je tudi to, da ni omejitve trajanja videa, kar pomeni, da lahko snemamo, dokler se kartica ne napolni.
Brezzrcalne kamere ponujajo tako rekoč vse, kar imajo klasični zrcalno-refleksni fotoaparati, le da so kompaktnejše in lažje.
Baterija, ki je zamenljiva, se polni preko usb-vhoda, z enim polnjenjem pa naj bi naredili 360 fotografij, če uporabljamo iskalo (ki je seveda natančnejše), oziroma 410, če se pri kadriranju zanašamo na lcd-zaslonček.
Morje nastavitev
Razporeditev gumbov je logična za uporabnika resnejših fotoaparatov. Poleg koleščka za izbiranje fotografskih načinov imamo še dve kolesci za nastavljanje odprtosti zaslonke in čas odprtja zaklepa, kadar smo v ročnem načinu, da pa se ju tudi sprogramirati. Tripalčni za dotik občutljivi zaslon se da zavrteti za 180 stopinj, s čimer je uporaben za selfieje ali za fotografiranje nad glavami v množici.
1111 fotografij na sekundo v formatu raw naredi a6400.
Vgrajena je tudi izskočna bliskavica, ki je uporabna do šestih metrov, seveda pa ima a6400 tudi nastavek za zunanjo bliskavico. Občutljivost senzorja se razteza od 100 do 32.000 ISO, da pa se ga razširiti do 102.400, čeprav slika pri občutljivostih nad 2000 ISO postaja vedno bolj zrnasta. Nastavitev je v resnici celo morje, le meniji znajo biti malce prenatrpani. A se človek vseeno znajde.
Veliko dodatne opreme
Priloženi objektiv v kompletu je imel zelo uporaben razpon od 18 do 135 mm, a malce manj uporabno odprtje zaslonke f/3,5–5,6, kar pomeni, da bo pri belem dnevu delal odlične posnetke, v temnih prostorih pa bodo malce bolj zrnasti, če ne bomo imeli dodatne osvetlitve ali boljše bliskavice. Za malo resnejše fotografe je zelo priporočljiv kak dodatni 50 mm objektiv z odprtjem zaslonke f/1,8, kar daje že zelo dobre rezultate, pa tudi cena ni prehuda (za najcenejšega je treba odšteti 185, pri tevtonskih ljudstvih pa le 150 evrov). Kdor pa se bo šel že resnega fotografa, si lahko omisli tudi profesionalni (saj veste, tisti beli) objektiv za dobre tri tisočake; a verjetno bo imel tudi drugo ohišje.
Priznanje EISAKakovost sonyja a6400 so priznali tudi pri združenju EISA (Expert Imaging and Sound Association), ki ga sestavlja 55 priznanih svetovnih revij s področja potrošniške elektronike, in mu podelili letošnjo nagrado za najboljšo foto- videokamero. Tudi sicer je Sony kraljeval na podelitvi nagrad EISA, saj je prejel rekordnih sedem priznanj: šest za fotografijo in eno za zvok (za slušalke).
Ker gre za sodobno kamero, se jo da z drugimi napravami brezžično povezati prek wifija, NFC ali bluetootha pa tudi prek usb-kabla in hdmi, seveda zna tudi sama izvažati slike direktno na tiskalnik. Sony a6400 je brezzrcalni fotoaparat, ki bo zadovoljil zahtevnejše uporabnike, ki so za dobro napravo pripravljeni odšteti nekaj več denarja. A tale alfa ga je vredna.
