FOTO: Suv, ki stavi na varčnost

Srednje veliki športni terenci, med katere se uvršča tudi naš testni kia sportage, so v očeh kupcev ta hip gotovo najbolj privlačen segment. Ali so suvi tudi najbolj gospodarna in do okolja prijazna izbira, pa je že druga zgodba. Kdor išče takšno vozilo, naj vsekakor preizkusi tudi Kijin model sportage, ki je postal z zadnjimi prenovami in dodelavami privlačen na pogled in prijeten za vožnjo. Mi smo tokrat preizkusili izvedenko s šibkejšim 1,6-litrskim turbodizelskim štirivaljnikom, ročnim menjalnikom in opremo EX fresh – več opreme prinese samo še izvedenka GT-line.

Narejen v Evropi za Evropo

Sportage, ki ga ne izdelujejo v Koreji, ampak v Kijini tovarni v slovaški Žilini, navzven deluje mišičasto in robustno, a obenem dovolj elegantno, da bi z njim brez sramu križarili po cestah Azurne obale. Oblikovanje zunanjosti in notranjosti sledi novim hišnim oblikovalskim potezam. Notranjost deluje elegantno in všečno; sicer v marsičem spominja na druge Kijine modele.
Ob vstopu v avtomobil za hip celo pomisliš, da je armaturna plošča odeta v usnje, a natančnejši pogled odkrije, da je šiv le v plastiko vtisnjena imitacija šiva. Vsekakor pa so uporabljeni materiali na otip mehkejši in delujejo kakovostneje, a še vedno je relativno veliko plastike. Morda edina naša zamera, ko govorimo o notranjosti in ergonomiji, gre postavitvi levega sredinskega zračnika, ki prav neprijetno piha v voznikovo roko na krmilu. Seveda obstaja elegantna rešitev – zaprtje motečega zračnika. Se pa v sportageu sicer dobro sedi, tudi potniki na zadnjih sedežih imajo dovolj prostora za noge, in tkanina oblazinjenja sedežev je prijetna na otip. Sedeži so ogrevani – sprednja 3-stopenjsko, zadnja klop pa ima 2-stopenjsko gretje –, kar bo gotovo dobrodošlo v zimskih mesecih.

Voznikovi pomočniki

Seznam asistenčnih sistemov pri opremski ravni EX fresh ni ravno dolg – predvsem smo pogrešali sistem za preprečevanje naleta s samodejnim zaviranjem. Najprej je tu sistem za ohranjanje položaja na voznem pasu, ki po potrebi (odvisno od naše nastavitve) poseže v krmiljenje in drži smer. Potem so tu vzvratna kamera in parkirna tipala, ki vsekakor pripomorejo k boljšemu občutku ob vzvratni vožnji, saj zajetna D-stebrička rahlo okrnita voznikov razgled nazaj. Kamera, nameščena za notranjim ogledalom, pomaga pri prepoznavanju prometnih znakov za omejitve hitrosti in prepovedi prehitevanja ter samodejnem vklopu in izklopu dolgih žarometov. Vklop žarometov, ki so bili v testnem vozilu halogenske izvedbe, je samodejen, čeprav malce zmoti, da moraš v dežju sam vklopiti žaromete – dnevne led luči gorijo samo spredaj.

Družinski potep

Prtljažni prostor je velik in bo brez težav kos potrebam sodobne družine – če le ne bo pretiravala s kramo. V osnovni postavitvi meri 480 litrov, če pa zložimo naslone zadnjih sedežev, dobimo 1469 litrov prostora. Mimogrede omenimo, da lahko naklon hrbtnega dela zadnjih sedežev prilagajamo v razponu od 23 do 37 stopinj.

Motor, ki razvije 85 kilovatov moči, nas je tokrat navdušil predvsem z gospodarnostjo – potovalni računalnik je med našim preizkusom pokazal povprečje 5,3 litra na 100 kilometrov. To pomeni, da iz 62-litrske posode za gorivo iztisnemo več kot 1000 kilometrov. Seveda pa moramo v urbani vožnji računati na kanček višjo porabo. Če želite poskočnejši sportage, se raje ozrite po močnejših različicah. Z njimi lahko dobite tudi štirikolesni pogon, pri testnem smo imeli le pogon na sprednji kolesi.