Vitamin, ki bi ga morali jemati vsi starejši od 50 let: v hrani ga je malo, a ščiti pred boleznimi in podaljšuje življenje
Vitamini so ključni za pravilno delovanje našega organizma, saj sodelujejo v številnih bioloških procesih, ki ohranjajo zdravje in vitalnost.
Krepijo imunski sistem, podpirajo presnovo, ščitijo celice pred poškodbami ter imajo pomembno vlogo pri ohranjanju zdravja kože, las, vida in kosti.
Čeprav telo v manjših količinah vitamine pridobi iz hrane, je pogosto treba posvetiti dodatno pozornost njihovemu vnosu, da preprečimo pomanjkanje in ohranimo optimalno zdravje.
Ustrezno uživanje vitaminov lahko pomaga pri preprečevanju kroničnih bolezni, izboljša telesno in kognitivno zmogljivost ter splošno zdravje, kar prispeva k daljšemu življenju.
S starostjo se povečuje tveganje za kronične bolezni, zato lahko zadosten vnos enega od vitaminov po 50. letu bistveno pripomore k zdravju, čeprav ga mnogi ljudje ne zaužijejo dovolj. Gre za vitamin D, ki ga označujejo kot ključnega za vse starejše od 50 let.
Nujen je za ohranjanje zdravja kosti, krepitev imunskega sistema in zmanjšanje vnetij. Dokazano je, da pomaga pri depresiji, zvišuje raven testosterona, pozitivno vpliva na zdravje možganov in izboljšuje razpoloženje.
Ključen je za izgradnjo in vzdrževanje zdravih kosti, saj telo kalcij – glavno sestavino kosti – lahko absorbira le ob prisotnosti tega vitamina.
Poleg tega imajo njegova protivnetna, antioksidativna in nevroprotektivna lastnost pomembno vlogo pri podpori imunskega sistema, delovanju mišic in aktivnosti možganskih celic.
Vitamina D številna živila ne vsebujejo, vendar ga lahko dobimo iz obogatenega mleka, obogatenih žit in mastnih rib, kot so losos, skuša in sardine. Telo ga prav tako proizvaja, ko sončna svetloba pretvori kemično spojino v koži v aktivno obliko vitamina D (kalciferol).
Uživanje multivitaminskih dodatkov z vitaminom D lahko pripomore k izboljšanju zdravja kosti. Priporočen dnevni vnos vitamina D znaša 400 mednarodnih enot (IU) za dojenčke do 12 mesecev, 600 IU za osebe, stare od 1 leta do 70 let, in 800 IU za starejše od 70 let.
Mednarodna enota IU (International Unit) je merska enota, ki se uporablja za kvantifikacijo določene biološke aktivnosti snovi, kot so vitamini, hormoni, encimi in cepiva. IU ni del mednarodnega sistema enot (SI), vendar je široko sprejeta v farmaciji in medicini, saj omogoča standardizacijo odmerkov med različnimi oblikami iste snovi.
Kaj pomeni IU
IU je zasnovana tako, da izraža biološko aktivnost določene snovi, ne pa njene mase ali volumna. To pomeni, da 1 IU neke snovi ni nujno enaka 1 IU druge snovi, ampak je določena glede na učinek, ki ga ima v telesu.
Uporaba IU v medicini in prehrani
IU se pogosto uporablja pri:
Vitaminih (A, D, E, C) – ker imajo različne oblike istih vitaminov različno učinkovitost, IU zagotavlja enotno merilo.
Hormonih (npr. inzulin) – IU se uporablja za merjenje njegove aktivnosti.
Cepivih – IU določa količino antigenov ali protiteles v določeni dozi.
Encimih in bioloških snoveh – IU se uporablja za izražanje aktivnosti na podlagi določenih testov.
Primeri pretvorbe IU v druge enote
Ker IU temelji na biološki aktivnosti, se pretvorba v miligrame ali mikrograme razlikuje glede na snov. Nekaj primerov:
Vitamin D: 1 IU = 0,025 mikrograma (µg) holekalciferola (D3) ali ergokalciferola (D2).
Vitamin A: 1 IU = 0,3 mikrograma retinola ali 0,6 mikrograma betakarotena.
Vitamin E: 1 IU = 0,67 miligrama d-alfa-tokoferola (naravna oblika) ali 0,9 mg dl-alfa-tokoferil acetata (sintetična oblika).
Inzulin: 1 IU inzulina = 0,0347 miligrama človeškega insulina.
Zakaj uporabljamo IU namesto miligramov ali mikrogramov
IU je pomembna zato, ker snovi z enako kemično sestavo lahko imajo različno moč delovanja. Na primer, različne oblike vitamina D (D2 in D3) se v telesu različno absorbirajo in presnavljajo. IU omogoča lažje primerjanje učinkovitosti različnih formulacij in zagotavlja doslednost v farmacevtskih odmerkih.
