Stres kot tihi sprožilec demence: Kaj pravi znanost?
Verjetnost, da bo Evropejec zbolel za demenco v času svojega življenja, je morda precej višja, kot smo do nedavnega domnevali.
Študija iz leta 2025, ki je več kot tri desetletja spremljala veliko skupino odraslih, je pokazala, da je povprečna verjetnost, da bo posameznik zbolel za demenco med 55. in 95. letom starosti, kar 42-odstotna. Ta številka je bila še višja pri ženskah in posameznikih z genetskim tveganjem.
Vse več pozornosti se namenja preprečevanju kognitivnega upada v starajoči se populaciji. Toda pogosto spregledana sestavina v tej razpravi je vloga kroničnega stresa, kako vpliva na staranje možganov in povečuje tveganje za demenco.
Stres in staranje možganov
Sodobne raziskave kažejo, da današnji srednje stari in starejši odrasli doživljajo več stresa kot generacije pred njimi. Eden ključnih razlogov je vse večja negotovost na področju zaposlitve in financ, še posebej po recesiji, v letih 2007–2009 in ob trenutnih spremembah na trgu dela.
Ljudje pogosto ostajajo v delovnem razmerju dlje, ker si finančno ne morejo privoščiti upokojitve, saj se življenjska doba podaljšuje in stroški oskrbe v starosti naraščajo.
Kronični stres: začaran krog
Čeprav je stres del vsakdanjega življenja, je dolgotrajen in intenziven stres tisti, ki je najtesneje povezan s slabšim zdravstvenim stanjem, tudi kognitivnim. Kronični stres je pogosto neviden, a močan dejavnik pri staranju možganov.
Stresne izkušnje vplivajo na spanec, telesno dejavnost, prehranske navade in socialne stike. Vse to so dejavniki, ki dokazano vplivajo na tveganje za razvoj demence. Pomanjkanje spanja in gibanja dodatno zmanjša sposobnost obvladovanja stresa in začarani krog se nadaljuje.
Ena ključnih povezav je tudi socialna izolacija, ki je posebej tvegana pri starejših. Samota lahko oslabi vsakodnevno delovanje, poslabša prehranske navade in oteži zgodnje prepoznavanje kognitivnih sprememb.
Zakaj stres manjka v strategijah preprečevanja demence?
Raziskave so opredelile vsaj 14 dejavnikov, ki vplivajo na tveganje za Alzheimerjevo bolezen in druge oblike demence. Mednje sodijo depresija, sladkorna bolezen, telesna neaktivnost, nezdrava prehrana in pomanjkanje socialne vključenosti. A kronični stres, ki je pogosto prepleten z vsemi temi dejavniki, ostaja slabo prepoznan.
Raziskave dokazujejo, da kronični stres spremeni delovanje možganov, poslabša razpoloženje in oteži ohranjanje zdravih navad. Kljub temu se stres redko vključuje v preventivne zdravstvene smernice.
Vpliv življenjskih pogojev in okolja
Na količino in vrsto stresa, ki ga posameznik doživlja, močno vplivajo življenjski pogoji: dohodek, izobrazba, soseska, dostop do zdravstvenih storitev in rekreativnih možnosti. Ljudje iz socialno ogroženih okolij se pogosteje srečujejo s stresnimi situacijami in imajo manj sredstev za obvladovanje posledic staranja.
Dolgotrajna izpostavljenost stresu vodi v obrabo telesa (t. i. »allostatična obremenitev«) in vpliva na naše dolgoročne čustvene in socialne navade.
Kaj lahko storimo: strategije za zmanjšanje tveganja
Dobra novica je, da je mogoče demenco upočasniti ali preprečiti, še posebej če stres pravočasno vključimo v preventivne strategije.
Zdrav življenjski slog:
- Redna telesna dejavnost
- Uravnotežena prehrana
- Dovolj kakovostnega spanca
- Tudi majhne spremembe imajo lahko velik vpliv.
Duševno zdravje:
- Pogovor o skrbeh s prijatelji ali družino
- Preživljanje časa na prostem
- Iskanje pomoči ob znakih kognitivnega upada ali duševnih težav
Proti osamljenosti:
Ena dodatna socialna interakcija dnevno (tudi prek SMS-a ali kratkega pogovora v trgovini) lahko naredi razliko.
Pomen okolja in družbe
Študija iz leta 2025 je stres opredelila kot enega od 17 dejavnikov, ki vplivajo na tveganje za možganske bolezni (tudi s kapjo, depresijo in demenco). Tudi skupnostne rešitve lahko igrajo pomembno vlogo: varne in sprehajalne soseske, priložnosti za vseživljenjsko učenje in druženje, delodajalci, ki vlagajo v programe za obvladovanje stresa.
Zamiki nastopa Alzheimerjeve bolezni, četudi zgolj za nekaj let, lahko prihranijo stotine tisočev evrov na posameznika in bistveno izboljšajo kakovost življenja.
Pomemben vidik je tudi odprava stigme, povezane z duševnim zdravjem in staranjem. Tudi sam razmislek o tveganju za demenco je lahko stresen. A tudi tukaj lahko ukrepamo z vključevanjem tematike spomina in duševnega zdravja v redne zdravniške preglede in programe na delovnem mestu.
In prihodnost?
Čeprav so raziskave o biomedicinskih zdravilih v teku, za Alzheimerjevo bolezen trenutno ni zdravila. A če bi ukrepi za obvladovanje stresa postali prednostna naloga v smernicah za preprečevanje demence, bi to lahko upočasnilo napredovanje bolezni in izboljšalo življenja milijonov ljudi.
