Slovenci samo mislimo, da se znamo iti kolesarskega turizma
Danes, 3. junija, obeležujemo Svetovni dan kolesarjenja, praznik gibanja, svobode na dveh kolesih in vse bolj pomembne turistične panoge, ki lahko Sloveniji ponudi trajnostno prihodnost.
Kolesarski turizem je že dolgo vroča tema v evropskih turističnih krogih, a vprašanje ostaja: je Slovenija res pripravljena, da postane vodilna kolesarska destinacija, ali o tem le govorimo?
Odlična praksa čez mejo, zakaj ne pri nas?
Kot primer dobre prakse se znova izkaže hrvaška Istra. Naše društvo s skoraj 50 aktivnimi člani se je letos znova odločilo, da zaključi sezono v Poreču. Zakaj tam? Preprosto: hotel, ki ni formalno kolesarski, a je popolnoma prilagojen kolesarjem. Ima varovano kolesarsko garažo, mini servisno delavnico, orodje, zemljevide in celo posebno prehrano. Čista kolesa so dobrodošla tudi v sobah.
V Sloveniji? Možnosti gotovo obstajajo, od Izole do Bele krajine, od Goriških brd do Prekmurja, toda večina kolesarjev jih ne pozna. Zakaj? Ker promocije enostavno ni. Kolesarsko gostoljubje je razpršeno, skrito in premalo tržno skomunicirano.
Kolesarska vas Ribno je svetla izjema
Obisk kolesarske vasi Ribno pri Bledu potrdi, da potencial obstaja. Hotelir Matija Blažič je celoten kompleks prilagodil kolesarjem z infrastrukturo, programi in udobjem. A letos, paradoksalno, tam še vedno ni prevladovala kolesarska klientela. Z drugimi besedami: imamo ponudbo, nimamo dovolj ciljane promocije.
Kaj sploh pomeni »kolesarski turizem«?
- V najboljši obliki gre za namestitev, ki ponuja:
- izposojo koles (tudi e- koles),
- varno shrambo,
- servisno opremo in pralnico,
- prehrano, prilagojeno športnikom,
- vodene ture in zemljevide poti.
Nekateri hoteli to že ponujajo, drugi napovedujejo spremembe, navadna kolesa zamenjujejo električna, servisne delavnice postajajo standard, izposoja pa ni več ključna, saj gostje vozijo svoja vrhunska kolesa.
Ampak, to je že nadgradnja kolesarskega turizma. Osnova je drugačna. Osnova je, kako privabiti kolesarskega turista v Slovenijo. Kako ga prepričati, da se mu splača priti na naše ceste. Da se pa tega lotiš, moraš nekaj ponujati ...
Zanimanje v tujini je ogromno, saj ogromno ljudi zanima, od kod prihajajo tako dobri kolesarji tekmovalci. Nekateri izmed njih so postali že globalne športne zvezde in to je zelo pomembno vedeti.
Sloviti Tour de France je mestu Kranj dal naziv Kolesarsko mesto
Podjetje Amaury Sport Organisation (A.S.O.) naziv kolesarsko mesto podeljuje od leta 2021, njegov glavni namen pa je nagraditi mesta, ki si aktivno prizadevajo za razvoj kolesarstva. Do letos si je ta naziv prislužilo 155 mest v 10 državah, ki so imela skupno točko, da so gostila etapo prestižne francoske pentlje.
To se je letos spremenilo, saj je med novimi prejemniki naziva tudi Mestna občina Kranj (MOK). Ta si je naklonjenost organizatorjev pridobila z uspešnimi izvedbami L'Etape Slovenia, preizkušnje za rekreativne kolesarje iz serije dogodkov Tour de France v Sloveniji.
Kranj jo gosti od leta 2022 in je hitro pridobila na priljubljenosti, lanske se je namreč udeležilo več kot 1200 kolesarjev iz 28 držav. Letošnja četrta izvedba bo 6. in 7. septembra.
Sloviti Tour de France je mestu Kranj dal naziv Kolesarsko mesto
Podjetje Amaury Sport Organisation (A.S.O.) naziv kolesarsko mesto podeljuje od leta 2021, njegov glavni namen pa je nagraditi mesta, ki si aktivno prizadevajo za razvoj kolesarstva. Do letos si je ta naziv prislužilo 155 mest v 10 državah, ki so imela skupno točko, da so gostila etapo prestižne francoske pentlje.
To se je letos spremenilo, saj je med novimi prejemniki naziva tudi Mestna občina Kranj (MOK). Ta si je naklonjenost organizatorjev pridobila z uspešnimi izvedbami L'Etape Slovenia, preizkušnje za rekreativne kolesarje iz serije dogodkov Tour de France v Sloveniji.
Kranj jo gosti od leta 2022 in je hitro pridobila na priljubljenosti, lanske se je namreč udeležilo več kot 1200 kolesarjev iz 28 držav. Letošnja četrta izvedba bo 6. in 7. septembra.
Trenutno stanje: Zagon z omejitvami
Slovenija ima več kot 8000 km označenih poti. Mladinska knjiga je izdala Družinski kolesarski vodnik s 50 izleti, ta ista založba je pred dnevi izdala kolesarski vodnik, prav tako s 50 izleti, specializiran za električna kolesa! Prvi je bil hitro razprodan in že ponatisnjen. V Kranjski Gori beležijo skok v številu kolesarskih turistov in zgledno urejeno ponudbo. A takih primerov je še vedno premalo.
Tudi pri nas se kolesarstvo uveljavlja kot družinska rekreacija, vse več staršev z otroki išče varne, označene poti. Na srečo se tudi na tem področju nekaj premika.
Standardi, zemljevidi in 600.000 evrov letno
Turistična tiskovna agencija (TTA) uvaja naziv kolesarska destinacija in standarde za hotele, kampe, hostle in turistične kmetije. Izdali so informacijski zemljevid in spodbujajo infrastrukturo. Po podatkih Gospodarskega interesnega združenja (GIZ) Slovenija za promocijo kolesarjenja nameni 600.000 evrov letno. A če niste prijavljeni na njihov novičnik, tega verjetno sploh ne veste.
Brez kolesarjev ni kolesarskega turizma
Turisti s kolesi danes prihajajo iz tujine. Slovenci se pogosto odločajo za tujino, ker naj bi bila cenejša ali preprosto bolje organizirana. Razviti kolesarski turizem pomeni, da lahko vsakdo našteje vsaj deset kolesarskih hotelov in glampingov brez iskanja po spletu.
Prihodnost je tu le uresničiti jo moramo
Slovenija ima vse pogoje, da postane kolesarski raj: razgiban teren, naravne lepote, varne ceste in vedno več kolesarskih navdušencev. A brez ciljanih vlaganj v infrastrukturo, digitalno promocijo in povezovanje lokalnih ponudnikov, bomo še naprej vozili čez mejo, namesto po domačih cestah.
Na današnji svetovni dan kolesarjenja bi bil čas, da kolesarski turizem ne ostane zgolj potencial prihodnosti, ampak realnost sedanjosti. Ne le zaradi gospodarskega učinka, ampak predvsem zato, ker nas kolo povezuje z naravo, lokalnimi zgodbami in z nami samimi.
