Rojeni med letoma 1950 in 1980 - tole morate obvezno prebrati
Najprej: Živi smo! Rodili smo se normalni, čeprav so naše mame proti glavobolu goltale aspirine, jedle konzervirano hrano, kadile in delale do zadnjega dne nosečnosti in nikoli niso vedele, ali imajo ali nimajo sladkorne bolezni.
V avtomobilih smo se vozili brez lupinic, otroških sedežev, niti pripeti nismo bili. Nismo poznali zračnih blazin, kolesarskih čelad, kaj šele, da bi jih nosili med kotalkanjem.
Vodo smo pili iz vrtnih cevi, ne iz plastenk, kupljenih v trgovini, steklenico kole, ali kake druge sladke pijače smo si delili z našimi prijatelji in nihče ni umrl zaradi tega.
Jedli smo sladolede, če je bilo le mogoče, mlečne seveda, bel kruh in pravo maslo, pili sokove, ki so bili že takrat polni sladkorja, pa nismo bili debeli, ker smo se nenehno igrali zunaj.
Zjutraj smo šli iz stanovanja. Iger na dvoriščih, ulicah, pred bloki, je bilo več, kot danes aplikacij na telefonih. Starševska klofuta kot del vzgoje, če nisi prišel do večerje domov.
Imeli smo prijatelje in smo se družili z njimi! Padali smo od vsepovsod. Sami smo delali rolke, šparali za žoge, če je bil gozd v bližini, je bil naša dnevna soba. Stalno smo imeli opraskane komolce, kolena, na ti smo bili z zdravniki v mavčarni. Tepli smo se z vsakim, ki je nagajal, sosedu, ki nam je vzel žogo, smo nagajali na vso moč … in starši nikoli niso šli na sodišče.
Nismo imeli namišljenih prijateljev. Prijateljev nismo dodajali, pridobivali smo jih skozi čas! Tudi v šoli nismo imeli težav s koncentracijo ... Niso nam dali tablet proti hiperaktivnosti. Disleksije nismo poznali, samo nerodno izgovarjanje novih besed. Šolskega psihologa nismo poznali, tako da smo neke šole vseeno končali, mamil nam pred šolo niso prodajali. Nismo imeli playstation, nintendo, x-box, nobene videoigre, nismo imeli 99 kanalov na televiziji, samo dva in drugega šele od popoldneva, nismo imeli video snemalnikov, prostorskega zvoka, pametnih telefonov, računalnikov, interneta, klepetalnice ... Stripi so bile naše video igrice.
Kolesarili smo ali hodili peš, tekli k prijateljem, pozvonili na vratih ali preprosto vstopili v njihovo hišo, da bi se družili in bili skupaj! Ko smo zašli v težave z zakonom, naši starši niso plačali varščine, da bi nas rešili. Pravzaprav so bili pogosto strožji od samega zakona!
Zadnjih 50 let je bilo najbolj plodnih let v zgodovini sveta. Naše generacije so dale najboljše izumitelje in znanstvenike do danes, imeli smo svobodo, pravico do napak, uspeh in odgovornost. In naučili smo se živeti s tem.
Ali tudi vi pripadate tej generaciji?
Čestitke! Morda bi želeli to deliti z drugimi, ki so imeli to srečo, da so odraščali kot pravi otroci, preden so odvetniki, države in vlade začeli odrejati, kako živeti! Morda bi bilo dobro, da to sporočilo pošljete tudi svojim otrokom, da bodo zvedeli, kako so odraščali njihovi starši …
