Primož Roglič bo zmagal na vsaj dveh Tourih
Primož Roglič in Geraint Thomas imata v vitrini že kopico nagrad s tritedenskih dirk. Spomnimo se, da je Thomas zmagal na Touru, bil drugi in tudi tretji.
O Rogliču se ne bomo ponavljali, med makadamkarje (kolesarsko upokojil) bi se lahko že zdavnaj, ker je dosegel več, kot smo upali pričakovati pred desetimi leti.
V zadnjem obdobju desetih let so kolesarski svet začeli osvajati zelo mladi kolesarji. Natančneje, več jih je med najboljšimi, kot jih je bilo včasih. Če se spomnimo samo novejše dobe Toura, tudi Laurent Fignon je bil zelo mlad, ko je prvič zmagal na Touru, tudi Jan Ullrich, Alberto Contador, tudi Egan Bernal. Tadej Pogačar je spet zelo mlad zmagovalec Toura, Remco Evenepoel pa mladi zmagovalec na Vuelti. Če upoštevamo prepričanje nekaterih, ki trdijo, da je povprečna starost, ko je kolesar zrel za zmago na tritedenski dirki 29 let, potem so v zadnjem obdobju zmagovali mladi kolesarji, tudi Tao Geoghegan Hart in tudi Jai Hindley in Richard Carapaz, Nairo Quintana, Fabio Aru.
In zato je ta teorija, oziroma teorija v zadnjem obdobju močno zamajana. Pojavil se je Primož Roglič in trikrat zapovrstjo zmagal na dirki po Španiji, ki je po konfiguraciji najbrž najtežja tritedenska dirka. Bil je drugi na Touru in bil tretji na Giru, preden je letos zmagal.
Primož Roglič močno spominja na Tonyja Romingerja, Švicarja, ki je zmagoval po tekočem traku, a ne na Touru, na Touru je bil enkrat drugi. Zame osebno je Tour precenjena dirka, ampak za večino ljubiteljev kolesarstva je to dirka dirk, še bolj za medije. Razlog ni ta, da se dogaja v poletnem času, ko je največ ljudi na počitnicah, in ni razlog, da novinarji v tem času doživljajo čas kumaric, vsaj športni novinarji ne, ker imajo poleti kopico športnih dogodkov, razen nogometnih, košarkaških in še kakih skupinskih športov z žogo. Tour je postal naj kolesarski dogodek, odkar so se ameriški mediji odločili za to in nič prej. Ne z Armstrongom, pač pa z Lemondom.
Za letošnji Tour sta spet glavna favorita dva mladca, Vingegaard in Pogačar, tretjega favorita sploh ni. Seveda, dokler ne vidimo, v kakšni obliki se bo na štartu pojavil Wout van Aert, katerega imam na velikem sumu, da pripravlja nekaj velikega … in predvsem shujšanega.
Kdo so torej še kandidati za zmago ali vsaj stopničke
Najbrž moramo počakati na prvi klanec in potem bomo videli, kdo ne bo zmagal na letošnjem Touru. Richard Carapaz, Simon in Adam Yates, Mikel Landa, Enric Mas, David Gaudu, Romain Bardet, Jai Hindley, Daniel Felipe Martínez, Carlos Rodriguez, Aleksej Lucenko, Pello Bilbao, Ben O’Connor, še kdo?
Roko na srce, res ne vidimo, razen Vingegaarda in Pogačarja, nikogar, ki bi presenetil. Da, presenetil. Vse drugo kot zmaga Danca ali Slovenca bo najbrž presenečenje, čeprav so med zasledovalci tudi bivši zmagovalci tritedenskih dirk, kajne?
In če ta imena prenesemo v najbližjo prihodnost, potem zlahka ugotovimo, da je tu še in še prostora tudi za Rogličevo večkratno zmagovanje na Touru. Seveda, se bo kmalu pojavilo še kako novo, do danes neznano ime, vendar, da bi bil ta kolesar zmožen zmage na Touru, takega ne vidimo med zdajšnjimi mladinci ali v kategoriji do 23 let. 37-letni Thomas je na letošnjem Giru za 33-letnim Rogličem zaostal samo za 14 sekund. Vendar sem mnenja, da je Roglič veliko boljši kolesar za tritedenske dirke kot Thomas.
Postavlja se vprašanje, kdaj bosta Pogačar in Vingegaard nehala zmagovati na Touru? Ko je Fignon zmagal prvič na Touru, so vsi vpili, da bo zmagal vsaj še na petih, pa je zmagal na dveh. Ko je zmagal Nemec Ullrich, so bili vsi prepričani, da bo zmagal vsaj na šestih, pa je samo enega. Contador je bil tako napadalen, da so ga vsi videli kot serijskega revolveraša na Tourih, a mu je doping pristrigel peruti.
Egan Bernal je bil zadnji, ki so mu napovedovali hram med tistimi s petimi zmagami, a je že prvo dosegel zaradi naravne katastrofe, ne slabosti tekmeca Thomasa. Seveda bo pri Pogačarju drugače, ker sem pristranski in mu privoščim mesto med tistimi s petimi zmagami, ampak že nekaj časa krožijo govorice, da bo s tremi zmagami na Touru končal naskakovanje francoske pentlje in se preselil na rožnato italijansko. Jonas Vingegaard? Neznanka. Adam Yates? Dolžnik. Richard Carapaz? Utrujen. Mikel Landa? Zmanjkalo »smodnika«. Jai Hindley? Že doživel svoj vrhunec …
Torej, kakorkoli pretresemo bidon kolesarjev, ki so zmožni zmagati na tritedenskih dirkah, iz tega bidona med prvimi pade Primož Roglič, ki ima pred sabo vsaj še pet odličnih let. Bodimo realni, njegova mašina ima še vedno zelo malo prevoženih …
