Pri 40 me je strah demence. Kaj pravijo strokovnjaki, da me lahko reši

Dolgoživost je postala ena osrednjih tem sodobnega zdravja, a za mnoge ni glavni cilj zgolj dolga življenjska doba, temveč kakovostno staranje brez bolezni, kot je demenca.

Glede na podatke Alzheimerjevega društva v Združenem kraljestvu z demenco živi skoraj milijon ljudi, do leta 2040 pa naj bi se to število povzpelo na 1,4 milijona.

Še posebej zaskrbljujoče je, da ima okoli 70.800 ljudi zgodnjo obliko demence, kjer se simptomi pojavijo pred 65. letom. Strokovnjaki poudarjajo, da so srednja leta (40–65 let) ključna za ukrepe, ki lahko zmanjšajo tveganje.

Magnezij za boljši spanec

Raziskave kažejo, da imajo ljudje, ki pri 50 letih spijo manj kot sedem ur na noč, kar 30 odstotkov večje tveganje za razvoj demence. Pri številnih osebah je pomanjkanje spanja povezano z nizko ravnijo magnezija, ki je pogostejše pri staranju, stresu, predelani prehrani, sladkorni bolezni in boleznih ledvic.

Čeprav magnezij ni čudežna rešitev za vse, lahko ustrezno nadomeščanje pri pomanjkanju bistveno izboljša spanec, kar ima pomemben vpliv na zdravje možganov.

30 različnih rastlin na teden

Zdravje črevesja vpliva na številne vidike telesa, tudi na možgane. Raziskave kažejo, da lahko mikrobiom črevesja vpliva na kakovost spanja.

Strokovnjaki priporočajo uživanje prehranskih vlaknin iz fižola, semen, zelenjave in drugih rastlinskih virov. Cilj naj bi bil vključiti 30 različnih rastlin na teden, pri tem štejejo tudi zelišča, začimbe in celo temna čokolada. Fermentirani izdelki, kot je kefir z več vrstami koristnih bakterij, so prav tako priporočljivi.

Jejte zgodaj v dnevu

Kronobiologija opozarja, da lahko čas obrokov vpliva na cirkadiani ritem. Zajtrk znotraj ene ure po prebujanju in večerja okoli 18. ure lahko pomagata uravnati spalne vzorce.

Vnos hrane izven naravnih ciklov telesa lahko poruši hormonsko ravnovesje in zmanjša proizvodnjo melatonina, ki je ključen za spanje. Prav tako je pomembno omejiti vnos sladkorja, saj so visoke ravni sladkorja povezane s povečanim tveganjem za demenco.

Ribje olje in omega-3 maščobne kisline

Med najbolj raziskanimi prehranskimi dodatki za ohranjanje kognitivnega zdravja so omega-3 maščobne kisline, predvsem DHA. Te dolgoverižne maščobe so ključne za strukturo in delovanje možganskih celic ter imajo protivnetne in zaščitne lastnosti.

Študije kažejo, da so visoke ravni DHA povezane s skoraj 50 odstotkov nižjim tveganjem za razvoj demence. Omega-3 maščobe delujejo zlasti kot preventiva, manj pa kot zdravljenje napredovale bolezni.

Vadba z utežmi za zdravje možganov

Vadba za moč, kot je dvigovanje uteži, ima pomembne koristi za možgane. Dve vadbi za moč tedensko lahko spodbudita nastanek novih možganskih celic, izboljšata povezave med njimi ter povečata raven beljakovine BDNF, ki je ključna za kognitivno delovanje.

Poleg tega vadba za moč izboljšuje občutljivost na inzulin in zmanjšuje vnetje, kar sta dva pomembna dejavnika pri razvoju nevrodegenerativnih bolezni.

Zdravila za hujšanje prinašajo upanje za zdravljenje jetrne bolezni

Alkohol: manj je več

Tveganje za demenco je večje pri tistih, ki pogosto posegajo po alkoholu ali se opijajo. Po drugi strani pa nekatere raziskave kažejo, da lahko zmerno uživanje alkohola celo zmanjša tveganje v primerjavi s popolno abstinenco. Ključno sporočilo je torej: manj alkohola, a ne nujno popolna odpoved.

Nacionalna strategija do leta 2030

Slovenija je sprejela Strategijo obvladovanja demence do leta 2030, ki vključuje deset ključnih ciljev:

• spodbujanje preventivnih programov za zmanjševanje dejavnikov tveganja,
• zgodnje diagnosticiranje nevrokognitivnih motenj,
• izboljšanje dostopnosti do zdravstvene obravnave in zdravljenja,
• zmanjševanje stigme,
• izobraževanje strokovnjakov na področju demence,
• zbiranje podatkov in spodbujanje raziskav.

Vlada je za obdobje 2024–2025 sprejela tudi akcijski načrt za izvajanje te strategije, ki določa konkretne ukrepe, nosilce, kazalnike in finančne vire.

Čeprav trenutno zdravilo za demenco še ne obstaja, številne raziskave kažejo, da imajo življenjske navade ključno vlogo pri zmanjševanju tveganja. Spanec, prehrana, redna telesna dejavnost in uravnotežen odnos do alkohola tvorijo temelje, na katerih lahko vsak posameznik gradi bolj zdravo prihodnost možganov.