Preventivni zdravstveni pregled naj opravi tudi samostojni podjetnik

V Sloveniji je več kot 120.000 samozaposlenih oseb, ki predstavljajo pomemben del nacionalnega gospodarstva. Med njimi so podjetniki, obrtniki, umetniki, freelancerji in strokovnjaki različnih panog.
Pogosto delujejo samostojno, brez zaledja večjih podjetij, brez kadrovskega oddelka, brez podpore varnosti pri delu in prav zato tudi brez sistematičnega zdravstvenega varstva, kot ga imajo redno zaposleni.
Zdravstveno varstvo samozaposlenih temelji izključno na njihovi lastni pobudi. Ni redkost, da posameznik kljub dalj časa trajajočim zdravstvenim težavam ne obišče zdravnika, ker ni časa, ni nujno, ali ker stranke ne morejo čakati.
A ravno samozaposleni bi morali biti med prvimi, ki se odločijo za redni preventivni zdravstveni pregled, ne zato, ker to zahteva zakon, temveč ker to zahteva odgovoren odnos do svojega zdravja, dela in prihodnosti.
Zdravstvena tveganja samozaposlenih: tiha statistika izgorevanja in bolezni
Raziskave Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) kažejo, da samozaposleni poročajo o večji stopnji stresa, izgorelosti, slabših delovnih pogojih in manjši verjetnosti, da bodo prejeli preventivne zdravstvene storitve, v primerjavi z redno zaposlenimi.
Pogosta tveganja za samozaposlene vključujejo:
- kronični stres in izgorelost (pomanjkanje ločnice med delom in prostim časom),
- pomanjkanje gibanja (dolgotrajno sedenje, delo za računalnikom, delo v vozilu),
- nezdrav način prehranjevanja (hitenje, neredni obroki),
- motnje spanja, ki vplivajo na kognitivne sposobnosti in odzivnost,
- kardiovaskularna tveganja (povišan krvni tlak, povišan holesterol),
- presnovne motnje (preddiabetes, diabetes tipa 2),
- psihosocialne motnje (osamljenost, anksioznost, depresija).
Vse to vodi do večje verjetnosti prezgodnje obolevnosti in zmanjšane delovne sposobnosti, kar lahko ogrozi ne le posameznika, temveč tudi njegovo podjetje.
Preventivni pregled, orodje za dolgoročno stabilnost
Preventivni zdravstveni pregled je strukturiran zdravstveni postopek, ki omogoča zgodnje odkrivanje bolezni, oceno zdravstvenih tveganj ter svetovanje za spremembo življenjskega sloga. Gre za celovit pristop, ki vključuje:
- anamnezo (osebna in družinska zgodovina bolezni),
- klinični pregled (meritve krvnega tlaka, pulza, telesne teže, ITM),
- laboratorijske preiskave (krvna slika, glukoza, lipidni profil, ledvični in jetrni testi),
- pregled duševnega zdravja, še posebej v kontekstu stresa, izgorelosti ali depresije,
- oceno ergonomskih tveganj (način dela, drža, fizična obremenitev),
- nasvete za izboljšanje delovnih pogojev in življenjskega sloga.
Zdravnik, ki izvaja preventivo (najpogosteje zdravnik družinske medicine ali specialist medicine dela), obravnava posameznika celostno in lahko napoti naprej k specialistom, če obstajajo odstopanja.
Kaj pravi zakon in kdo krije stroške?
Zakonodaja v Sloveniji sicer ne obvezuje samozaposlenih k sistematičnim pregledom, kot je to urejeno za zaposlene delavce (po Zakonu o varnosti in zdravju pri delu – ZVZD-1). Vendar pa ima vsak zavarovanec, tudi samozaposleni, pravico do preventivnega pregleda pri izbranem osebnem zdravniku v okviru programa preventive za odrasle (CINDI). Ta pregled se lahko opravi vsaki 3 leta ali pogosteje, če obstajajo dejavniki tveganja.
Pomembno je vedeti, da:
- je osnovni preventivni pregled krit iz obveznega zdravstvenega zavarovanja,
- dodatni pregledi in laboratorijske analize lahko zahtevajo doplačilo ali dopolnilno zavarovanje,
- nekatere zdravstvene zavarovalnice nudijo ugodnosti za podjetnike (npr. Coris, Triglav, Vzajemna ipd.).
Zakaj je to strateška in ne samo zdravstvena odločitev
Samozaposleni pogosto razmišljajo v kategorijah stroškov in donosnosti. V tem kontekstu ima preventivni pregled naslednje koristi:
- Zdravje kot produktivnost: večja delovna učinkovitost, manj absentizma.
- Zdravje kot konkurenčna prednost: večja zanesljivost pri strankah in projektih.
- Zdravje kot investicija: zmanjšanje dolgoročnih stroškov zdravljenja in bolniških odsotnosti.
- Zdravje kot trajnostna praksa: boljše počutje, večja kreativnost, višja kvaliteta življenja.
Poziv samozaposlenim: Bodite vodja tudi pri skrbi za zdravje
Če ste samozaposleni, ste vajeni sprejemanja odločitev, prevzemanja odgovornosti in dolgoročnega razmišljanja. Čas je, da to isto logiko prenesete tudi na svoje zdravje. Preventivni zdravstveni pregled ni formalnost, je priložnost, da preverite, kako vzdržljivo je vaše delovno orodje, torej vi sami.
Redni pregledi pomenijo, da ne boste zgolj gasili zdravstvenih požarov, ko bo že prepozno, temveč boste delovali proaktivno. In proaktivnost je ena najmočnejših lastnosti uspešnega podjetnika.
Posel teče, ko si zdrav
Preventivni zdravstveni pregled ni nekaj, kar si lahko privoščijo le zaposleni v velikih sistemih. Pravzaprav je za samozaposlene še pomembnejši, ker je od vašega zdravja odvisno preživetje vašega posla, prihodnost vaše družine in kakovost vašega vsakdana.
Ne čakajte na prvi resen simptom. Naročite se na preventivni pregled, še preden vas zdravje opomni, da ste ga predolgo odlagali.