Neverjetno, a resnično! Jutranja kava brez kofeina deluje kot prava
Sliši se neverjetno, a prav to so v nedavni študiji ugotovili raziskovalci iz Slovenije in Nizozemske, ko so primerjali učinke kave, s kofeinom in brez njega, na možgane in telo.
Vsak dan po svetu spijemo več kot dve milijardi skodelic kave, učinki kofeina pa so dobro raziskani. A za tiste, ki želijo zmanjšati vnos kofeina, na primer zaradi anksioznosti ali motenj spanja, ki jih ta snov lahko poslabša, bi se brezkofeinska kava lahko izkazala za boljšo možnost, kot smo mislili.
»Pričakovanje igra pomembno vlogo, udeleženci, ki pričakujejo učinke kofeina, pogosto doživijo podobne izboljšave v kognitivnem delovanju in učinkovitosti, ne glede na to, ali zaužijejo kofein ali placebo,« pišejo raziskovalci v članku, ki opisuje študijo.
Za podrobnejši vpogled v ta pojav so raziskovalci vključili 20 zdravih študentov, ki so bili redni pivci kave (v povprečju ena do tri skodelice na dan).
Neposredno pred raziskavo so udeleženci morali spati vsaj sedem ur, osem do enajst ur niso smeli piti kave in dve uri pred začetkom niso smeli jesti.
Ob prihodu v laboratorij so jim v mirovanju izmerili osnovne vrednosti EEG (elektroencefalogram) in srčno-žilne funkcije. Nato so opravili preizkus mentalne aritmetike, ki je meril kognitivne sposobnosti, in slušno nalogo z »odstopajočimi dražljaji« (ang. oddball task), s katero so merili odzivni čas.
Udeležence so nato razdelili v dve skupini: prva je prejela brezkofeinsko kavo (placebo), druga pa enako brezkofeinsko kavo z dodatkom kofeina v odmerku 6 mg na kilogram telesne mase.
Po zaužitju kave so udeleženci pol ure počivali, nato pa so ponovno opravili merjenje srčno-žilnih funkcij, EEG in kognitivne preizkuse.
Čeprav so se fiziološki odzivi in kognitivno delovanje po pitju kave spremenili, med skupinama (brezkofeinska proti kofeinska) skoraj ni bilo statistično pomembnih razlik.
V obeh skupinah po pitju kave ni bilo opaziti pomembnega izboljšanja v nalogi mentalne aritmetike. A skodelica kave, ne glede na vsebnost kofeina, je pomembno skrajšala odzivne čase pri slušni nalogi. Čeprav je bila ta izboljšava statistično značilna le pri kofeinski skupini, rezultati kažejo, da je tudi učinek placeba lahko precej močan.
»Kolikor nam je znano, kaj takega še ni bilo objavljeno. To bi lahko bila velika sprememba, povezana z navado pitja kave. Dejstvo je, da so pri rednih pivcih kave že sam vonj kave povezali s krajšim odzivnim časom,« so zapisali avtorji.
EEG-podatki so pokazali povečanje možganskih valov, povezanih s kognitivno obdelavo informacij med nalogo z odstopajočimi dražljaji, vendar je bil ta učinek statistično pomemben le pri skupini, ki je zaužila kofein.
Obe skupini sta doživeli pomembno povečanje krvnega tlaka in zmanjšanje srčnega utripa, kar je običajen odziv pri rednih pivcih kave. Raziskovalci niso pričakovali, da bodo kardiovaskularni učinki med kofeinsko in placebo skupino tako podobni.
Vse to nakazuje, da kofein morda ni edini dejavnik, ki nam pomaga preživeti jutranjo otopelost, pomembno vlogo ima tudi pričakovanje in ritual pitja kave.
»Dražljaji, ki posnemajo kavo, lahko povzročijo kognitivne in fiziološke odzive, ki so presenetljivo podobni učinkom prave kave,« zaključujejo avtorji.
Raziskava je bila objavljena v reviji Heliyon.
