Nevarna resnica: Ali vsak požirek alkohola povečuje tveganje za raka?

Ne glede na to, ali si nalijete kozarec vina, uživate v pivu s prijatelji ali nazdravljate ob posebnih priložnostih, je pitje alkohola tako globoko vtkano v naše družbene in kulturne navade, da ga pogosto niti ne postavljamo pod vprašaj.

Vendar znanost vse bolj jasno nakazuje na zdravstvena tveganja, povezana s pitjem alkohola. Januarja so bili ameriški zdravniki enotnega mnenja, da je alkoholizem na tretjem mestu med vodilnimi vzroki raka, takoj za tobakom in debelostjo.

To sporočilo močno spominja na leto 1964, ko so sprožili prelomno spremembo v dojemanju zdravja in družbenih norm, ko so dokazali, da je tobak povezan z rakom. Desetletja je bilo kajenje družbeno sprejemljivo z malo zavedanja o škodi, ki jo povzroča. Danes se srečujemo s podobnim trenutkom razsvetljenja – tokrat v povezavi z alkoholom.

Zdravstveno opozorilo postavlja pod vprašaj naše dolgoletno prepričanje, da je zmeren vnos alkohola neškodljiv. Toda nova znanstvena dognanja prinašajo drugačno sliko. Je torej čas, da ponovno pretehtamo odnos do alkohola?

V sodelovanju z različnimi zdravstvenimi strokovnjaki smo raziskali to vprašanje in pripravili nekaj praktičnih nasvetov za tiste, ki razmišljajo o zmanjšanju vnosa alkohola.

Kaj smo doslej mislili o alkoholu

Alkohol je v zgodovini vedno nihal med statusom zdravila in tveganja – nekoč je bil slavljen kot zdravilo, danes pa je znano, da skriva resna tveganja. Prve alkoholne pijače so se pojavile na Kitajskem okoli leta 7000–5600 pr. n. š., a šele v 16. stoletju je alkohol postal globoko vpet v vsakdanje življenje.

Stari Egipčani so nazdravljali s pivom, Grki so pili vino med filozofskimi razpravami, srednjeveški menihi so varili pivo kot del duhovne prakse, alkohol pa se je nekoč uporabljal kot varna alternativa sumljivim vodnim virom.

V zadnjih desetletjih je bil alkohol, prodajan kot družabni pripomoček, sredstvo za sprostitev in celo kot podpornik zdravja srca – pogosto hvaljen v okviru sredozemske prehrane zaradi domnevnih koristi kozarca vina na dan.

Toda sodobna znanost to zgodbo postavlja pod vprašaj. Danes se pogovor o alkoholu spreminja, saj se kopičijo dokazi o njegovem neposrednem vplivu na raka, bolezni jeter in celo duševne težave. Kljub globokim kulturnim koreninam alkohola ne odobravamo, ko govorimo o zdravju.

Nemci, nekoč strastni ljubitelji piva, nočejo več alkohola

Kaj pravi najnovejša znanost

Tveganje za raka

Alkohol je znan karcinogen, ki povečuje tveganje za najmanj sedem vrst raka; dojk, debelega črevesa, jeter, ust, grla in požiralnika. 

Toda ali to velja le za tiste, ki pijejo prekomerno? Napačno. Raziskave jasno kažejo, da celo en kozarec alkohola na dan poveča tveganje za raka.

Tveganje za bolezni srca

Dolgo je veljalo prepričanje, da je zmerno pitje alkohola koristno za srce. Toda raziskave so pokazale, da to ni res. Ideja, da je zmeren vnos alkohola zdrav, temelji na pomanjkljivih raziskavah, ki niso upoštevale drugih dejavnikov.

Resnica je, da alkohol, tudi v majhnih količinah, viša krvni tlak in slabi srčno mišico, kar povečuje tveganje za bolezni srca in kap.

Tveganje za duševno zdravje

Mnogi ljudje posegajo po alkoholu, da bi se spoprijeli z anksioznostjo ali depresijo, vendar v resnici poslabša te težave. Alkohol moti kemično ravnovesje v naših možganih, kar dolgoročno poslabša simptome duševnih motenj.

Preproste navade za zdravo srce

Poškodbe jeter

Jetra so glavna obrambna linija pred toksini v alkoholu. Toda s časom prekomerno pitje povzroči vnetje, maščobno bolezen jeter in v skrajnih primerih cirozo, pri kateri jeter ni več mogoče obnoviti.

Kako lahko ukrepamo

Postenje od alkohola: Vedno več ljudi se odloča za pobude, kot sta suhi januar in post. Zdravniki priporočajo 30- do 90-dnevni premor, da bi bolje razumeli svoj odnos do alkohola.

Ponovni premislek o zmernosti: Tudi ob zmernem pitju je tveganje prisotno. Zato je smiselno raziskati življenje brez alkohola in opaziti morebitne pozitivne učinke.

Novi družabni rituali: Namesto alkohola si lahko omislimo posebne brezalkoholne pijače ali se usmerimo k družbenim dejavnostim, ki niso povezane s pitjem.

Grozeče številke: Rak vsako leto prizadene več kot 17.000 Slovencev

Z najnovejšim opozorilom zdravnikov postaja jasno, da alkohol ni tako neškodljiv, kot se je morda zdelo. Njegov vpliv na zdravje srca, duševno počutje, jetra, imunski sistem in spanec zahteva bolj premišljen pristop k njegovi uporabi. Razmislek o vlogi alkohola v našem življenju nam omogoča, da sprejmemo bolj zdrave in ozaveščene odločitve.