Kaj se zgodi, če pretiravate z magnezijem?

Minimalna dnevna potreba po magneziju je po navedbah Inštituta za nutricionistiko 350 mg za odraslega moškega in 300 mg za odraslo žensko.

V praksi jo lahko dosežemo s kombinacijo naslednjih živil (količina Mg v 100 g): 144 mg v orehih, 103 mg v polnozrnati pšenični moki, 28 mg v bananah, 26 mg v špinači, 21 mg v govedini itd. Priporočamo tudi, da prehranska dopolnila z magnezijem kupujete v lekarni, in ne v trgovinah in drogerijah.

Prehranski dodatki pogosto vsebujejo več magnezija, kot bi ga zaužili s hrano, kar lahko vodi v hipermagnezemijo (presežek magnezija v krvi).

Čeprav je magnezij ključen za delovanje mišic, živcev in proizvodnjo energije, lahko prekomeren vnos, predvsem s prehranskimi dopolnili, povzroči drisko in trebušne krče (blažje oblike), težave z dihanjem, motnje srčnega ritma in v skrajnih primerih celo smrt (hujše oblike).

Na srečo so resne težave zelo redke.

Če nam magnezija primanjkuje, smo res v težavah. Tudi dandanašnja strokovna literatura opozarja na povezavo med nizkimi vrednostmi magnezija in številnimi kroničnimi ter vnetnimi boleznimi.

Vendar se je pomembno zavedati, da je za njihov razvoj potrebno kronično pomanjkanje magnezija, ki je klinično dokazano s krvnimi testi (serumska vrednost pod 0,75 mmol/L).

Dejstvo je, da je magnezijeva vloga v našem telesu večja, kot bi si sprva mislili, saj vpliva na delovanje encimov, udeleženih v različnih reakcijah v organizmu, nujno je potreben za gradnjo proteinov, nukleinskih kislin ali mitohondrijev, deluje kot naravni antagonist, pomembno vlogo pa ima tudi pri različnih presnovnih procesih, pri gradnji mišičnih in živčnih celic ter gradnji kosti in zob.

Priporočene dnevne količine magnezij

Opomba: V nosečnosti in obdobju dojenja so priporočila nekoliko višja.

Varne zgornje meje za dodatke

Znaki prevelikega vnosa magnezija

• Slabost
• Omotica
• Šibkost, zmedenost
• Upočasnjeni refleksi
• Glavobol, zardevanje
• Zamegljen vid
• Ohromelost mišic
• Srčni zastoj (v izjemnih primerih)

Kdo je najbolj izpostavljen tveganju?

• Osebe z oslabljenim delovanjem ledvic
• Ljudje, ki jemljejo odvajala na osnovi magnezija
• Nosečnice, ki prejemajo intravenski magnezij zaradi eklampsije
• Osebe na določenih zdravilih (opioidi, antiholinergiki)

Kako ukrepati?

Če jemljete dodatke in opazite katerega od simptomov, nemudoma obiščite zdravnika. Diagnoza se postavi z merjenjem ravni magnezija v krvi.

Meje koncentracije v krvi:

• Blaga oblika: < 7 mg/dL
• Zmerna oblika: 7–12 mg/dL
• Huda oblika: > 12 mg/dL

Zdravljenje:

Pri blažjih primerih zadošča prekinitev jemanja dodatkov. Pri hujših je potrebna medicinska pomoč, intravenski kalcij, infuzije, diuretiki ali hemodializa.

Najvarnejši način vnosa

Najboljši vir magnezija je naravna prehrana:

• zelenolistna zelenjava,
• oreščki,
• semena.

Ti živila poleg magnezija zagotavljajo še vlaknine in antioksidante za celostno zdravje.