Kaj nam najbolj pomlajuje možgane. Presenečeni boste

Slovenski dan možganov, ki ga obeležujemo 12. marca, zaznamujemo v sklopu mednarodne akcije Teden možganov. 

Tokrat poglejmo, kakšen vpliv na naše možgane ima telesna vadba.

Gibanje je regulator naše presnove in verjetno ni hrane, ki bi bila za telo in možgane tako koristna, kot je gibanje. A tudi pri ukvarjanju s športom velja, da moramo ujeti pravo mero.

Gibanje deluje v obe smeri

V zdelanem telesu, ki ga preveč naprezamo in ga ob tem še slabo preskrbimo s hrano in tekočino, bodo slabše delovali tudi možgani. Neumnosti in blodnje, ki se porajajo v preutrujenih možganih, so »pokopale« že marsikoga, ne samo športnika, tudi fizične delavce.

Poglejmo čisto enostaven primer iz rekreacije. Kadar možgani nimajo zadosti energije, predvsem glukoze, se jim pač ne da. To pogosto napako plačujejo rekreativni začetniki, ki že ob prvih korakih, ko hočejo nekaj narediti zase, hočejo hkrati še hujšati.

Potem postane vse tako naporno, da se jim ne da prav nič več. Ti manevri verjetno ne bodo pripeljali do mlajših možganov!

Raje poglejmo v nasprotno smer, obstaja namreč mnogo mehanizmov, ki jih bomo v prihodnosti uporabili kot del strategije za zaviranje učinkov staranja na človeške možgane.

Raziskave so izjemno obetajoče, in ker so mehanizmi gibalnih učinkov na možgane veliko bolj celostni kot delovanje posameznih snovi, bo »tabletka gibanja« verjetno dobro konkurirala tabletkam, ki jih bo ponudila farmacevtska industrija.

Nevroprotektivni učinki gibanja

Številne raziskave o zaščitnih učinkih gibanja na možgane so opravili na glodavcih in primatih. Proučevali so različne mehanizme, mnogi med njimi so ravno tisti, ki popuščajo pri razvoju demence.

Gibanje naj bi v prvi vrsti pripomoglo k zmanjšanju oksidativnega stresa in s tem povezanih poškodb v možganih. To vemo že dolgo in je del vpliva aerobne vadbe na celotno telo.

Zdravje se začne v črevesju

Ti izsledki torej potrjujejo zdravstvene razloge, zakaj se lotiti vzdržljivostnih športov. Ko vam začne zmanjkovati volje za tek, naj vam bodo spoznanja v pomoč, da še malo stisnete zobe.

Gibalne aktivnosti spodbujajo tudi mehanizme učenja z izboljšanjem dolgotrajnega pomnjenja. Hkrati spodbujajo izločanje nekaterih možganskih prenašalcev.

Če se še malo bolj poglobimo v izsledke znanstvenikov, lahko vidimo, da zdrava mera športa izboljša tudi kognitivno funkcijo na kratki in dolgi rok. Šport je torej dobra rešitev, kadar so pred nami hudi umski napori!

Gibalne aktivnosti spodbujajo tudi procese, ki prispevajo k boljši obnovi možganov s procesom nevrogeneze. Še več, pri telesni aktivnosti se sproščajo rastni faktorji, kot je nevrotropen faktor (ang. brain derived neurotropic factor ali BDNF), ki zavira propad celic dela možganov, ki ga imenujemo hipokampus.

Nevroni v hipokampusu so vpleteni v številne funkcije, med drugim sodelujejo pri nastanku spomina, uravnavanju hormonskega odziva in doživljanja stresa.

Na glodavcih proučujejo še številne druge možganske signalne molekule, ki usklajujejo delo nevronov in okolišnih celic, zlasti celice glije. Večinoma so povezane z energetskimi presnovnimi procesi. Tako kot gibanje.

Športne aktivnosti so dejavnik, ki najbolj pospeši energetsko presnovo v telesu in ob tem sproži procese adaptacije. Zdi se, da je cel spekter nevroprotektivnih učinkov del te adaptacije.

Učinek gibanja na mladost možganov je tudi indirekten, veliko podatkov kaže, da se v zdravem telesu laže naseli tudi bolj zdrav duh!

Raziskave na ljudeh

Večina raziskav na ljudeh je zaradi etičnih razlogov retrospektivna. Raziskujemo torej »za nazaj« in skušamo opredeliti dejavnike, ki so povezani z zdravjem možganov in njihovo funkcijo.

Zdi se, da dejansko obstaja povezava med boljšo zmogljivostjo, zlasti aerobno in boljšo kognitivno funkcijo posameznika. To ne pomeni povezave na splošno, temveč da pri vsakem posamezniku izboljša njegove kognitivne funkcije.

Kaj je skupno vsej športni rekreaciji

Prak tako raziskave nakazujejo, da gibanje vpliva na volumen možganov, njihovo integriteto in funkcijo. Raziskave z magnetno resonanco so prikazale povezave med večjo aerobno zmogljivostjo in manjšo izgubo možganovine.

Ključni mediator teh procesov naj bi bil omenjeni BDNF. Ta molekula pripada družini rastnih faktorjev, ki imajo prijemališče v možganih in so neposredno vključeni v rast možganov in nastanek novih sinaps v možganovini.

BNDF je povezan s kratkotrajnim spominom in vključen v procese prilagajanja možganov, kar imenujemo tudi plastičnost možganov.

Gre torej za zelo zanimivo družino molekul, ki ji pripisujejo še številne druge funkcije, med drugim skrb za vsakodnevno stabilnost našega spomina.

Gibalne aktivnosti za možgane

Aerobna vadba je nedvomno koristna. Izvajali naj bi jo več kot trikrat na teden. O vrednotenju njenega učinka in količini za najboljšo korist pa še ne vemo prav veliko.

Predvidevamo le, da preutrujanje ni koristno, zdrava mera pa je verjetno tista, ki jo z nekaj truda zmoremo in z njo postajamo boljši.

Teoretična izhodišča nevroprotekcije kažejo tudi na koristnost vadbe moči, zlasti ker je povezana z učenjem kompleksnih gibalnih vzorcev. Učenje pa je vedno koristno! Je pravzaprav edina zdrava možnost, da presegamo sami sebe in ob tem še ohranjamo mlajše možgane.

Telesna aktivnost pri diagnozi rak. Je to sploh mogoče

***

Ob slovenskem dnevu možganov

Na URI Soča v Ljubljani so v organizaciji Slovenskega društva za nevroznanost Sinapsa obeležili včerajšnji slovenski dan možganov. Poudarili so pomen skrbi za zdravje možganov v vseh razvojnih obdobjih človeka. Prikazali so tudi novo družabno igro za zabavno učenje o možganih.

Kot je dejala ena od organizatork dogodka Lara Jereb, želijo z dnevom možganov, letos že v 10. izvedbi, slovenski javnosti približati pomen raziskovanja možganov in njihovega zdravja ter ozaveščati o tem, kako lahko vsak posameznik skrbi za svoje možgane in ohranja kognitivne sposobnosti tudi v pozni starosti.

»Letošnja osrednja tema so ravno spremembe, ki se dogajajo v možganih skozi različna starostna obdobja,« je pojasnila Jereb.

Svetovna zdravstvena organizacija je leta 2022 oblikovala globalni akcijski načrt, ki izpostavlja zdravje možganov kot civilizacijsko prioriteto. Načrt državam članicam nalaga konkretne ukrepe in ponuja orodja, s katerimi naj bi do izteka leta 2031 merljivo izboljšali globalno zdravje možganov.

V sorodnem duhu so lani v Evropi oblikovali partnerski pobudi Brain health. »Slovenske nevroznanstvenike veseli, da se ji je pred nekaj tedni uradno pridružila tudi Slovenija,« je dejal specializant nevrologije, nevroznanstvenik in tajnik Sinapse Matej Perovnik.

Manj jej - je lahko pregovor, ki pa ga velja pravilno razumeti

Na današnjem dogodku so se govorci strinjali, da zlasti ozaveščanje in dostop do informacij bistveno pripomoreta k boljši skrbi za zdravje možganov v celotni populaciji.

Perovnik je ob robu dogodka za STA predstavil tudi ključne ugotovitve članka, pod katerim se podpisuje kot prvi avtor in ki so ga prav danes objavili v znanstveni reviji Frontiers in Public Health. Temelji na raziskavi, ki so jo opravili na vzorcu slovenske javnosti, v katerem so sodelovali tako posamezniki iz splošne javnosti kot tudi tisti s strokovnim znanjem o delovanju možganov.

»Med drugim smo preučevali, ali predznanje o delovanju in zdravju možganov vpliva na to, v kolikšni meri ljudje skrbijo za svoje možgane, tako pri prepoznavanju koristnih praks kot pri njihovem dejanskem izvajanju v vsakdanjem življenju,« je dejal Perovnik.

Po njihovih ugotovitvah ima izobrazba pomembno vlogo pri ozaveščenosti o zdravju možganov, saj so tisti s predznanjem bolje prepoznali koristne prakse in jih tudi pogosteje izvajali.

V. d. direktorice Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS (Aris) Tjaša Dobnik je na dogodku povedala, da gre glede na staranje prebivalstva in povečano pogostost bolezni živčevja v prihodnosti pričakovati porast bremena teh bolezni. V ta namen, kot je dejala, potrebujemo strategijo za učinkovito krepitev zdravja in preprečevanje bolezni možganov.

Financiranje nevroznanosti je ključnega pomena za napredek na področju raziskav možganov in živčnega sistema. Pri tem ima ključno vlogo tudi Aris, je poudarila.

Danes so premierno prikazali tudi družabno igro, ki so jo oblikovali za spodbudo zabavnega učenja o možganih.

Slovenski dan možganov zaznamujemo v sklopu mednarodne akcije Teden možganov. (Povzeto po sta.si)