PRESENETLJIVO

Je bolje biti optimist ali pesimist? Presenečeni boste

Optimizem in pesimizem oblikujeta odpornost in tveganje. Kako?
Fotografija: Razumevanje in spodbujanje pozitivnih psiholoških lastnosti bi lahko pomagalo izboljšati odpornost in prilagodljivost ljudi pri prihodnjih kriznih situacijah. FOTO: Shutterstock
Odpri galerijo
Razumevanje in spodbujanje pozitivnih psiholoških lastnosti bi lahko pomagalo izboljšati odpornost in prilagodljivost ljudi pri prihodnjih kriznih situacijah. FOTO: Shutterstock

Kako sta osebnostna naravnanost in pogled na svet vplivala na odziv ljudi na pandemijo covida

-19?

Raziskava, ki sta jo izvedli univerzi Syracuse in Michigan State, je razkrila, da sta optimizem in pesimizem igrala pomembno vlogo pri duševnem zdravju in vedenjskih prilagoditvah med pandemijo.

Medtem ko je optimizem prispeval k manjšemu stresu in večji odpornosti, je bila nižja stopnja pesimizma ključna za varnejše zdravstveno vedenje.

Optimizem kot vir odpornosti

Raziskovalci so ugotovili, da so optimisti manj pogosto doživljali stres, se manj počutili osamljene in se pogosteje ukvarjali s telesno dejavnostjo. To je imelo pozitivne učinke na njihovo duševno zdravje in splošno počutje.

Optimizem spodbuja aktivnost. Ker optimisti stresne situacije dojemajo pozitivno, jih bolj verjetno neposredno obravnavajo ali pa se prilagodijo, če nad situacijo nimajo nadzora.

Pesimizem in previdnostno vedenje

Presenetljivo je, da je imela nižja stopnja pesimizma pomembnejši vpliv na vedenjske prilagoditve kot sam optimizem. Posamezniki z manj pesimističnim pogledom na svet so se bolj pogosto držali priporočil za zmanjšanje tveganja okužbe, kot so ostajanje doma, izogibanje nepotrebnim potovanjem in nošenje mask.

Z drugimi besedami, pesimistični ljudje so bolj verjetno ostajali doma, se izogibali tveganim situacijam in se ukvarjali z dejavnostmi, ki so zmanjševale stres, kot so vrtnarjenje, meditacija ali gledanje televizije.

Osebnost in strategije spoprijemanja

Raziskava je temeljila na podatkih iz obsežne študije Health and Retirement Study, ki je vključevala reprezentativni vzorec Američanov, starih 50 let in več. Udeleženci so pred pandemijo odgovarjali na vprašanja o svoji stopnji optimizma in pesimizma, nato pa med pandemijo poročali o svojem vedenju.

Zanimivo je, da pesimizem ni pomenil le strahu pred boleznijo, temveč tudi splošno prepričanje, da se bodo stvari slabo razpletle. To je vplivalo na njihove odločitve, povezane s pandemijo.

image_alt
Kako se s športno rekreacijo lotiti menopavze

Se lahko naučimo optimizma?

Težje je spremeniti način razmišljanja kot pa posnemati vedenje optimističnih posameznikov. Med pandemijo so manj pesimistični posamezniki prilagodili svoje vedenje, na primer z vadbo doma ali ohranjanjem socialnih stikov prek virtualnih platform. Prav te prilagoditve so prispevale k njihovemu boljšemu počutju.

Kaj smo se naučili?

Pandemija je bila stresna preizkušnja za ves svet, a raziskava kaže, da so osebnostne lastnosti igrale ključno vlogo pri tem, kako so se posamezniki soočali z izzivi. Optimizem je prispeval k boljšemu duševnemu zdravju, medtem ko je nižja stopnja pesimizma pomagala pri varnejših vedenjskih odločitvah.

Razumevanje in spodbujanje pozitivnih psiholoških lastnosti bi lahko pomagalo izboljšati odpornost in prilagodljivost ljudi pri prihodnjih kriznih situacijah.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije