Gre po 35. letu res samo navzdol?
Toda ali ta stereotip še vedno drži v času, ko znanost in športna praksa rušita stare meje? Primož Roglič je star 35 let in je prvi favorit za zmago na eni najtežjih športnih preizkušenj nasploh, na tritedenski kolesarski dirki po Italiji. Na primer ...
Znanstvena dognanja in osebne zgodbe vrhunskih športnikov potrjujejo, da res prihaja do fizioloških sprememb, vendar te še zdaleč ne pomenijo konca visoke zmogljivosti, še posebej v vzdržljivostnih športih.
Znanstvena razlaga: Kaj se dogaja v telesu?
Študije, med drugim tudi raziskave švicarske športne znanstvenice Saskie Gehrig, potrjujejo, da se mišična masa in zmogljivost s staranjem zmanjšujeta.
Gehrigova pojasnjuje, da je vrhunec zmogljivosti pri vzdržljivostnih športnikih običajno okoli 35. leta, nato sledi zmeren upad, ki se pospeši šele po 60. letu. Ključni dejavniki upada so zmanjšanje maksimalnega srčnega utripa, srčnega iztisa in učinkovitosti izmenjave kisika med arterijsko in vensko krvjo.
A tu je tudi dobra novica: raziskave kažejo, da trenirani športniki uspešno ohranjajo mišična vlakna tipa 1, tista, ki so ključna pri dolgotrajnih vzdržljivostnih naporih, tudi v zrelih letih. Poenostavljeno: če ste vzdržljivi kolesar ali tekač, se vaš potencial ne bo kar čez noč sesul.
Izkušnje športnikov: Starost je le številka
Esther Süss, svetovna prvakinja v gorskem kolesarstvu in večkratna zmagovalka ekstremnih preizkušenj, je pri 46 letih še vedno premikala meje. »Starost je le številka,« pravi, in njena zmaga na prestižnih vztrajnostnih tekmah priča o tem.
Podobno izkušnjo je imel tudi Thomas Frischknecht, legenda gorskega kolesarstva, ki priznava, da je konec kariere prinesel miselno disonanco: »V glavi sem vedel, česa sem sposoben, a telo ni več sledilo. Takrat sem zdravje postavil pred vse.«
Nina Brenn, sedemkratna zmagovalka Gigathlona, pa opozarja še na en pomemben vidik: ni nujno, da se zmanjša zmogljivost, pogosto se zmanjša čas, ki ga lahko posvetimo športu. »Moje sposobnosti so ostale, a možnosti za trening so se zaradi družine in dela zmanjšale,« pravi.
Kako ohraniti zmogljivost?
Ključno sporočilo stroke je jasno: najpomembnejša sta kontinuiteta in kakovost treninga. Saskia Gehrig svetuje, da tudi v zrelih letih vzdržujemo intenzivnost in obseg treninga, kolikor je le mogoče. Poleg tega poudarja pomen vadbe moči, ki preprečuje izgubo mišične mase in zmanjša tveganje za poškodbe.
Prehrana ima pri tem izjemno pomembno vlogo. Strokovnjaki priporočajo visok in reden vnos kakovostnih beljakovin, okoli 30 do 40 gramov štiri do petkrat dnevno, kar skupaj z vadbo moči omogoča ohranjanje mišične mase tudi po 60. letu.
Mnenje športnega zdravnika
Za dodatno strokovno mnenje smo se obrnili na specialista za športno medicino, ki redno spremlja tudi vrhunske in rekreativne športnike po 40. letu.
Poleg vadbe in prehrane je ključno tudi redno spremljanje zdravstvenega stanja. Starejši športniki pogosto zanemarijo regeneracijo in preventivne preglede, kar lahko vodi v poškodbe ali zdravstvene zaplete. Priporoča, da si vsak športnik nad 40. letom vsaj enkrat letno opravi obsežen zdravniški pregled s poudarkom na srcu in sklepih.
Še praktičen nasvet
Ne pozabite na raznolikost. Z leti je dobro kombinirati različne oblike vadbe, aerobno, vadbo moči, gibljivosti in ravnotežja, saj to najbolj celostno podpira telo in zmanjšuje tveganje za kronične poškodbe.
Navzdol? Da, a z veliko manjšim padcem
Čeprav je staranje neizogibno in s sabo prinese določene omejitve, to še ne pomeni, da moramo po 35. letu opustiti visoke športne ambicije.
Z ustreznim treningom, prehrano, zdravstvenim nadzorom in prilagajanjem načina življenja lahko še dolgo ostanemo v odlični formi in morda celo dosežemo cilje, ki smo jih v mlajših letih le sanjali.
Šport po 35. letu? Ne samo, da ni konec, lahko je celo nov začetek.
