Danes se začne post. Ampak, zakaj nam je to treba?
Postenje ni modno, postenje poznamo od starih Egipčanov naprej. Največjo reklamo zanj pa je naredil Jezus Kristus osebno.
Jezus se je štirideset dni postil v puščavi, ko se je pripravljal na svoje poslanstvo. Od takrat se kristjani pripravljajo na veliko noč s postom. Izraz postenje pri rimokatolikih pomeni, da vnos hrane omejimo le na en večji in dva manjša obroka dnevno.
Tako postenje nima povezave s hujšanjem. Danes se postimo, da bi shujšali. Tako je to v modernem svetu. Krivico delamo katoliškim vernikom, ki postenje začnejo na pepelično sredo in končajo z velikim petkom.
Na pepelnično sredo se po cerkvah vsako leto opravlja obred pepeljenja. Duhovnik verniku na glavo simbolično posuje blagoslovljen pepel, s čimer se navzven pokaže notranja razpoložljivost vernika za spreobrnjenje oziroma poboljšanje življenja.
Pepel je znamenje minljivosti, smrti, pa tudi človekove krhkosti, saj se tudi on po smrti spremeni v prah in pepel. Vernemu človeku je pepel tudi znamenje pokore in prenovitve.
Postni čas je spokorni čas in obdobje priprave na veliko noč. Kristjani v tem času pri bogoslužju in v zasebnem življenju več premišljujemo o pomenu Kristusovega trpljenja in njegove smrti na križu ter o njegovi velikonočni zmagi življenja nad smrtjo. Tudi Kristus se je pred nastopom javnega delovanja štirideset dni postil v puščavi, o čemer poročajo trije evangelisti.
Cerkev uči, da so dobra dela, post, miloščina ubogim in molitev usmerjena k doseganju osebnega spreobrnjenja in ne sama sebi namen.
Postenje je stradanje, je brezkompromisni odgovor dr. Nade Rotovnik Kozjek, vodje oddelka za klinično prehrano in dietoterapijo na onkološkem inštitutu. »Posledice so številne in se kažejo na spremembi funkcije različnih telesnih sistemov. Do neke mere lahko posameznik to prek mehanizmov homeostaze in homeoreze kompenzira, zlasti ko je mlad in zdrav,« je poudarila, pri bolnikih ali starostnikih pa se postenje odraža v različnih oblikah bolezenskih manifestacij.
»Vsekakor post ni čiščenje telesa, ne poskrbi za obnovo organov. Post v telesu sproži presnovni stres, ki pa je daleč od dobrega za kakšnegakoli posameznika. Tudi za zdravega človeka je to stres,« je pred časom za STA opozorila tudi klinična dietetičarka Eva Peklaj z rehabilitacijskega inštituta Soča.
Post in postenje
V zadnjih dveh letih smo poslušali nasvete NIJZ, (Nacionalni inštitut za javno zdravje). Ta inštitut smo do podrobnosti spoznali zaradi covida, vendar imajo odlične nasvete in razlage tudi glede posta in postenja.
»Pri ohranjanju zdravja je pomembno tudi zdravo prehranjevanje z uravnoteženo prehrano primerne energijske in hranilne gostote, razporejeno na 3-5 obrokov dnevno. Kljub temu se ljudje iz različnih razlogov odločajo za postenje (npr. verskih, kulturnih …). Pri tem razlikujemo med popolnim postom (ob zadostnem vnašanju vode) in delnim postom, ko omejujemo zgolj določena živila ali pa prehrano ozko omejimo zgolj na različne sokove in podobno, kar predstavlja močno zmanjšan vnos energije in hranil.« Razlaga NIJZ.
Vpliv postenja na telo
Pri postenju v telesu spodbudimo mehanizme, ki spremenijo metabolizem v telesu in ga prilagodijo na pomanjkanje hrane in v nadaljevanju na privzem hranil iz telesnih zalog (npr. telo porablja lastne beljakovine iz mišic). Po prekinitvi posta pa se lahko začne v telesu zaradi ponovnega vnosa hrane ustvarjati maščobna zaloga. Tako je pri postenju organizem odvisen od zalog energije in hranil, ki so se shranile v času hranjenja. V času postenja se pričnejo za delovanje možganov in drugih organov v telesu najprej koristiti jetrne zaloge energije v obliki glikogena, izčrpajo se tudi rezerve beljakovin, šele s podaljševanjem stradanja se presnova prevesi k izkoriščanju maščobnih zalog.
Učinki in tveganja postenja
Mnogi se na postenje pripravijo tako, da postopno preidejo na uživanje sadja in zelenjave. Običajno se lahko že prvi dan postenja pojavijo občasni napadi lakote, glavobol in razdražljivost, kasneje pa tudi mišična in splošna slabost ter hitra utrujenost, kar pa je odvisno od vsakega posameznika posebej. Pri tem moramo upoštevati tudi v kakšni kondiciji je naš organizem, koliko smo fizično aktivni in zdravi. Na splošno velja, da mlada, zdrava populacija post pod določenimi pogoji lahko lažje prenese. Postenje odsvetuje bolnikom, saj jim stradanje lahko povzroči še dodatne težave pri njihovem okrevanju.
Zavedati se moramo, da dolgotrajno strogo postenje ali stradanje vodi v izgubo telesne teže tudi na račun izgube vode, kar lahko povzroči nevrološke, hormonske in druge zdravstvene težave. Po dolgotrajnejšem strogem postenju prične organizem koristiti strukturne beljakovine v mišicah, nato pa tudi v drugih tkivih. Dolgotrajnejše popolno postenje ali stradanje, ki temelji le na nadomeščanju izgubljene vode, se lahko konča tudi s smrtjo.
Vrste postenja
Postenja je veliko vrst, pobrskali smo po najbolj znanih.
Postenje s čajem in sokovi
Postenje s presnimi sokovi
Postenje s sokovi iz zdravilnih rastlin
Postenje s sadjem in zelenjavo
Postenje z juhami
Postenje s sirotko
Postenje z mlekom in žemljam
