Umirjanje prometa je naloga celotne slovenske družbe (FOTO)
Neprilagojena hitrost je kriva za 18 odstotkov vseh prometnih nesreč in je še vedno najpogostejši vzrok za prometne nesreče s hujšimi posledicami – s smrtnim izidom in hudimi telesnimi poškodbami. V zadnjih petih letih je v Sloveniji v povprečju zahtevala 33 življenj na leto, pri čemer raziskave kažejo, da vsaka smrt na cesti prizadene še veliko svojcev in ostalih vpletenih – v povprečju kar 113 ljudi. Zato je zavarovalnica Generali v sodelovanju z Zavodom Varna pot pripravila pobudo Velika brzina, velika praznina, s katero opozarja na nevarnosti prehitre vožnje in posledice, ki jih prometne nesreče pustijo v življenjih svojcev.
Zmanjšajmo hitrost
Minuli petek so v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem pripravili dogodek Obvladovanje hitrosti z Andrejem Jerebom. V središču je bil pogovor med priznanim reli voznikom Andrejem Jerebom, predsednikom Zavoda Varna pot Robertom Štabo, vodjo odseka avtomobilskih zavarovanj pri zavarovalnici Generali Andrejem Šego in televizijskim voditeljem ter promotorjem varne vožnje Davidom Urankarjem. Govorili so o izkušnjah, osebnih pogledih in predvsem vsakodnevni odgovornosti, ki jo nosimo kot vozniki, in tisti širši, ki jo nosimo kot skupnost.
Posebno vrednost razpravi je dodal Robert Štaba, ki je kot predsednik Evropskega združenja žrtev prometnih nesreč (FEVR) osvetlil tudi mednarodno dimenzijo nadzora hitrosti in dobre prakse iz tujine. Po njegovih besedah bi bile v prizadevanju za manjše število prometnih nesreč in pri stremenju k dolgoročni viziji nič (nič smrtnih žrtev, nič hudih poškodb zaradi prometnih nesreč) nujne tudi zakonodajne spremembe ter poostritev nadzora nad kršitelji, ki je v številnih evropskih državah veliko strožji kot pri nas. Umirjanje prometa je naloga celotne družbe in prav to rešuje številna življenja.
V pogovoru so se dotaknili tudi vloge dirkališč, spregovorili o razliki med nadzorovano in nevarno vožnjo ter osebni odgovornosti vsakega voznika. Številna dejstva in nevarnosti neprilagojene hitrosti je udeležencem na teoretični delavnici predstavil inštruktor varne vožnje AMZS Mitja Jeseničnik in ponazoril, kako že majhna prekoračitev hitrosti vpliva na dolžino zavorne poti ter resnost posledic v primeru trka: kadar v naselju vozimo 10 km/h nad omejitvijo (50 km/h), je naša pot ustavljanja kar 12 metrov daljša.
Od besed k dejanjem
Sledili so praktični prikazi fizikalnih zakonitosti vožnje, ki potrjujejo pomen omejevanja hitrosti, kot so obvladovanje avtomobila ob nenadnem zanašanju na hidravlični plošči, spretnostna vožnja skozi ovinke v spremenjenih voznih razmerah in vaja z naletno tarčo, preizkusiti pa se je dalo tudi simulatorja vožnje in prevračanja. Udeleženci so na lastni koži občutili, kakšna razlika je, ko ti odnese zadek vozila pri 35 ali 50 km/h, kako se na mokri cesti obnašajo različni tipi avtomobilov z različnimi vrstami pnevmatik in kako delujejo sodobni asistenčni sistemi za preprečevanje trka.
Marsikomu bo v spominu ostala dinamična vožnja z Andrejem Jerebom, ki je v nadzorovanih razmerah pokazal, da obvladovanje vozila ni nekaj samoumevnega, ampak zahteva ogromno spretnosti in znanja. »Vsem se nam kdaj mudi: v takšnem primeru je zavedanje, kaj se lahko zgodi ob preveliki hitrosti, ključnega pomena. V vsakem primeru bi vsem priporočil tečaj varne vožnje, ki je ena najboljših investicij v lastno varnost, saj tako v teoriji kot praksi pridobimo znanje o tem, kako se odzvati v nepredvidljivi situaciji,« je poudaril nekdanji reli voznik, ki je po zaključku dirkalne kariere svoj talent, znanje in izkušnje združil v tečaje dinamične vožnje s poslanstvom, da voznike opremi z znanjem, kako se pravilno odzvati v kritičnih situacijah in na cilj prispeti varno.
