Ta ljubki kosmatinec si prisvoji tuj rov in v njem ustvari dom (FOTO)
Živi v srednji in vzhodni Evropi, južni Rusiji, severni Gruziji, Kazahstanu, Turkmenistanu, Uzbekistanu, Tadžikistanu in Kirgizistanu do Mongolije ter severne in zahodne Kitajske. Leta 2014 so ga videli na nadmorski višini 5050 m v Nepalu. Naseljuje različne zmerno suhe habitate, vključno s stepami, polpuščavami, pašniki in obdelanimi polji, gozdnatih območij pa se raje izogiba.
Stepski dihur (Mustela eversmanii) ima značilen videz, ki je kombinacija črne ali rjave dlake ter svetlih predelov. Svetla so njegova ušesa, grlo in trebuh ter včasih glava. Znan je po prilagodljivem vedenju in prehranjevalnih navadah, ki se spreminjajo glede na letne čase in razpoložljivost plena.
V toplejših mesecih, ko je plen bolj dostopen, stepski dihurji ostajajo na svojih domačih območjih ter lovijo predvsem glodavce, kot so suslik (vrsta talne veverice), hrčki in mladi ali poškodovani odrasli svizci. V tem obdobju so precej teritorialni. Območja, ki si ga lastijo, ne zapustijo, dokler tam ne zmanjka hrane. V zimskem času so se zaradi snega in pomanjkanja hrane prisiljeni seliti na bolj ugodna območja. V tem obdobju lahko prepotujejo od 12 do 18 kilometrov na dan, da bi našli primerne razmere za življenje.
Pozimi po potrebi prepotujejo od 12 do 18 kilometrov na dan.
Stepski dihurji redko kopljejo svoje brloge, uporabljajo namreč brloge drugih živali, denimo hrčkov. Po prevzemu ga prilagodijo svojim potrebam – razširijo vhod in povečajo notranje prostore. Lovijo ponoči, podnevi pa počivajo v rovih. So samotarske živali, ki se združujejo le med gnezditveno sezono.
Razmnožujejo se enkrat na leto, samice po približno 40 dneh brejosti skotijo več mladičev, od 3 do 6. Mladiči se skotijo slepi in goli, spregledajo po 28–34 dneh. Ko so stari 20 dni, potemnijo, pri mesecu in pol so sposobni loviti mlade zemeljske veverice. Mladiči ostanejo v družinskem rovu približno dva meseca in pol, spolno zrelost dosežejo pri 10 mesecih. Odrasli postanejo pri starosti dveh let.
