RAJ DOMA
Protitočna mreža na balkonu
Če bi se radi obranili vročega sonca, si lahko pomagamo s protitočno mrežo, ki zniža temperaturo za nekaj stopinj.
Odpri galerijo
Zastekljeni nezaščiteni balkoni so poleti hud problem, zato jih je dobro zaščititi.
Dnevna temperatura se te dni vzpenja do 25 °C, kar je še prijetno. A kažejo se prvi znaki poletja, saj ostaja toplo tudi pozno zvečer, kar nas spominja na lanske vročinske valove, ko se je dnevna temperatura povzpela tja do 36 °C. Tako kot so okna in zlasti balkon pozimi šibka mesta, skozi katere prihaja v stanovanje največ mraza, so prav te steklene površine poleti tiste, ki zelo intenzivno segrevajo naše stanovanje. Zlasti so poleti problem zastekljeni balkoni, ki nam jeseni, pozimi in spomladi v stanovanju zagotovijo dodaten prostor, poleti pa se segrejejo do nevzdržnih temperatur in so radiator za stanovanje.
Zato je vredno okna in zlasti balkon obleči v zaščitno kopreno ali gosto pleteno mrežo. Obstaja več uporabnih izdelkov, na primer meter široki slamnati zvitki oziroma role, ki jih pripnemo na strop balkona in v primeru sonca spustimo do tal. Lahko uporabimo tudi belo kopreno, prav tisto, ki jo uporabljamo na vrtu za prekrivanje zgodaj rasle zelenjave, da jo zaščitimo pred mrazom. Bistveno je, da uporabimo material oziroma tkanino, ki prepušča zrak, sicer prav tako ustvarjamo kotel. Hkrati pa je pomembno, da jo lahko zvečer enostavno zvijemo ali pospravimo in tako prezračimo stanovanje.
Ena bolj domiselnih in enostavnih zaščit pred vročim soncem je protitočna mreža. Pred leti sem obiskal pridelovalca jagod, kjer so delavci čez velik polivinilast polvaljni rastlinjak napenjali protitočno mrežo. Začudeno sem pogledal: »Ne, ne gre za obrambo proti toči, saj rastlinjak s protitočno mrežo le prekrijemo. Zadnja leta smo doživeli več vročinskih udarov, rastline v tem primeru preprosto nehajo rasti in si težko opomorejo. Potem smo rastlinjak prekrili s protitočno mrežo, ki je vrgla senco na jagode.« Izkazalo se je, da je bila temperatura v rastlinjaku pod mrežo za nekaj krepkih stopinj nižja kot zunaj. Tako je kmet rešil letino.
Protitočna mreža je običajno zelena, pletena iz tankih gosto tkanih plastičnih niti, gostota tkanja je običajno od 3 do 8 milimetrov, kar pomeni zelo mala očesa. Logično, saj mora zadržati zrnje toče. Hkrati pa je prepišna! Je poceni, od pol evra do enega evra na kvadratni meter, kar pomeni, da bomo za denimo štiri metre dolg in dva metra širok ter tri metre visok balkon odšteli največ 24 evrov. Povejmo še, da je zelo lahka, okoli 50 gramov na kvadratni meter, in zelo voljna za obdelavo oziroma zvijanje. Na balkon jo lahko zalepimo s tekstilnim trakom ali obesimo na vrvico s kljukicami ter tako iz nje izdelamo zaveso.
Zato je vredno okna in zlasti balkon obleči v zaščitno kopreno ali gosto pleteno mrežo. Obstaja več uporabnih izdelkov, na primer meter široki slamnati zvitki oziroma role, ki jih pripnemo na strop balkona in v primeru sonca spustimo do tal. Lahko uporabimo tudi belo kopreno, prav tisto, ki jo uporabljamo na vrtu za prekrivanje zgodaj rasle zelenjave, da jo zaščitimo pred mrazom. Bistveno je, da uporabimo material oziroma tkanino, ki prepušča zrak, sicer prav tako ustvarjamo kotel. Hkrati pa je pomembno, da jo lahko zvečer enostavno zvijemo ali pospravimo in tako prezračimo stanovanje.
Terasa je prijetna, a na njej poleti ne bomo posedali, če je ne bomo zavarovali pred soncem.
Ena bolj domiselnih in enostavnih zaščit pred vročim soncem je protitočna mreža. Pred leti sem obiskal pridelovalca jagod, kjer so delavci čez velik polivinilast polvaljni rastlinjak napenjali protitočno mrežo. Začudeno sem pogledal: »Ne, ne gre za obrambo proti toči, saj rastlinjak s protitočno mrežo le prekrijemo. Zadnja leta smo doživeli več vročinskih udarov, rastline v tem primeru preprosto nehajo rasti in si težko opomorejo. Potem smo rastlinjak prekrili s protitočno mrežo, ki je vrgla senco na jagode.« Izkazalo se je, da je bila temperatura v rastlinjaku pod mrežo za nekaj krepkih stopinj nižja kot zunaj. Tako je kmet rešil letino.
Lepo zaščiteni balkon
Protitočno mrežo enostavno razprostremo in pritrdimo s kljukicami.
Protitočna mreža je običajno zelena, pletena iz tankih gosto tkanih plastičnih niti, gostota tkanja je običajno od 3 do 8 milimetrov, kar pomeni zelo mala očesa. Logično, saj mora zadržati zrnje toče. Hkrati pa je prepišna! Je poceni, od pol evra do enega evra na kvadratni meter, kar pomeni, da bomo za denimo štiri metre dolg in dva metra širok ter tri metre visok balkon odšteli največ 24 evrov. Povejmo še, da je zelo lahka, okoli 50 gramov na kvadratni meter, in zelo voljna za obdelavo oziroma zvijanje. Na balkon jo lahko zalepimo s tekstilnim trakom ali obesimo na vrvico s kljukicami ter tako iz nje izdelamo zaveso.
