VRT
Pikirane sadike imajo močnejši koreninski sistem
Mnoge vrtnine sejemo neposredno na vrt, druge sadimo; čez kakšen mesec bodo vrtnarije polne sadik, z malo potrpljenja pa jih lahko vzgojimo tudi sami.
Odpri galerijo
Ko jih presajamo na prosto, pazimo, da ne poškodujemo korenin. FOTO: Guliver/Getty Images
Pisali smo že, da konec januarja oziroma februarja začenjamo vzgojo sadik v zaprtih prostorih, bodisi v rastlinjaku bodisi v hiši ali stanovanju. Tokrat poglejmo, kako se lotiti teh prvih setev. Sadike lahko vzgajamo na dva načina, s koreninsko grudo ali s pikiranjem. Bolj preprost je prvi način, pri katerem seme posejemo neposredno v lončke, v katerih bodo rastline rasle, dokler jih ne bomo presadili na prosto. Lončke lahko kupimo ali pa uporabimo jogurtove oziroma drugo plastično embalažo. Ne pozabimo na dnu narediti luknjic, skozi katere bo odtekala odvečna voda pri zalivanju.
Zemljo nasujemo do vrha lončka in jo dobro potlačimo. Odvisno od rastline posejemo eno ali več semen. Kadar želimo vzgojiti razvejan, čim gostejši grmiček, na primer pri cvetlicah ali zeliščih, posejemo več semen. Fižola posejemo od pet do osem semen, kumare, buče, melone in lubenice po dve, medtem ko pri solatah in kapusnicah zadostuje eno. Delo je opravljeno, treba je le še počakati, da seme vzklije in zraste rastlina, primerna za presaditev. Edino delo, ki ga bomo še imeli, je skrb za zalivanje.
Malo več dela in truda zahteva vzgoja sadik s pikiranjem. Pri tem semena posejemo v setvene plošče, dovolj bo, če so globoke tri centimetre, od koder jih presadimo oziroma prepikiramo v posamezen lončke. S pikiranjem ne smemo odlašati, opravimo ga takrat, ko se klični listi rastline postavijo v vodoraven položaj oziroma ko se pojavijo prvi pravi listi.
Rastlinice pikiramo tako globoko, kot so rasle v setveni plošči, razen paradižnika, paprike in jajčevca, ki jih posadimo malo globlje, do kličnih listov. Ker bodo iz stebla zrasle stranske korenine, bo tako koreninski sistem rastline močnejši. Tak način je v primerjavi s prvim resda bolj zapleten, vendar se splača, saj bodo sadike z močnejšim koreninskim sistemom zrasle v močnejše rastline in bodo bolje uspevale.
Ne glede na vzgojo pa je postopek presajanja na prosto enak. Presajamo, ko so korenine dobro razvite, to je takrat, ko jim zmanjkuje prostora v lončku in začnejo kukati skozi odprtine na dnu. Seveda mora biti primerno velik tudi nadzemni del rastline. Rastlino previdno vzamemo iz lončka, najbolje tako, da ga obrnemo navzdol, narahlo stisnemo in rastlino potegnemo ven. Pazimo, da se zemlja pri tem ne razdrobi, in posadimo na gredo, v korito ali drugo posodo.
Ko jih presajamo na prosto, pazimo, da ne poškodujemo korenin. FOTO: Guliver/Getty Images
Zemljo nasujemo do vrha lončka in jo dobro potlačimo. Odvisno od rastline posejemo eno ali več semen. Kadar želimo vzgojiti razvejan, čim gostejši grmiček, na primer pri cvetlicah ali zeliščih, posejemo več semen. Fižola posejemo od pet do osem semen, kumare, buče, melone in lubenice po dve, medtem ko pri solatah in kapusnicah zadostuje eno. Delo je opravljeno, treba je le še počakati, da seme vzklije in zraste rastlina, primerna za presaditev. Edino delo, ki ga bomo še imeli, je skrb za zalivanje.
Pikiramo, ko se klični listi postavijo v vodoraven položaj oziroma se pojavijo prvi pravi listi.
Malo več dela in truda zahteva vzgoja sadik s pikiranjem. Pri tem semena posejemo v setvene plošče, dovolj bo, če so globoke tri centimetre, od koder jih presadimo oziroma prepikiramo v posamezen lončke. S pikiranjem ne smemo odlašati, opravimo ga takrat, ko se klični listi rastline postavijo v vodoraven položaj oziroma ko se pojavijo prvi pravi listi.
Rastlinice pikiramo tako globoko, kot so rasle v setveni plošči, razen paradižnika, paprike in jajčevca, ki jih posadimo malo globlje, do kličnih listov. Ker bodo iz stebla zrasle stranske korenine, bo tako koreninski sistem rastline močnejši. Tak način je v primerjavi s prvim resda bolj zapleten, vendar se splača, saj bodo sadike z močnejšim koreninskim sistemom zrasle v močnejše rastline in bodo bolje uspevale.
Če za setev uporabimo jogurtove lončke, ne pozabimo narediti luknjic na dnu.
Ne glede na vzgojo pa je postopek presajanja na prosto enak. Presajamo, ko so korenine dobro razvite, to je takrat, ko jim zmanjkuje prostora v lončku in začnejo kukati skozi odprtine na dnu. Seveda mora biti primerno velik tudi nadzemni del rastline. Rastlino previdno vzamemo iz lončka, najbolje tako, da ga obrnemo navzdol, narahlo stisnemo in rastlino potegnemo ven. Pazimo, da se zemlja pri tem ne razdrobi, in posadimo na gredo, v korito ali drugo posodo.
