TURISTIČNA TRIBUNA
Ljubljanica je skrivala najstarejšo leseno konico
Na razstavi Moja Ljubljanica na Vrhniki je bila obiskovalcem na ogled paleolitska puščica, stara 40.000 let, ki je edinstvena na svetu; podvodni arheologi so jo našli na Ljubljanskem barju.
Odpri galerijo
Lesena konica kmalu po najdbi Foto: David Badovinac
Jeseni 2008 je skupina podvodnih arheologov Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije pregledovala levo polovico struge Ljubljanice pri Sinji Gorici. Ko so ročno odstranjevali peščeno-muljaste plasti in drobir, je potapljač Miran Erič odkril nenavaden lesen, koničast predmet. Pozneje so s kolegoma Boštjanom Odarjem in Andrejem Gasparijem ugotovili, da oblika predmeta spominja na paleolitske listaste kamene in koščene konice, ki so jih pred 40 tisočletji uporabljali kot sestavni del lovskega orožja. Za dodatno mnenje so se obrnili tudi na specializiran inštitut v Zürichu v Švici, kjer so ovrgli vsakršno možnost, da bi se les lahko po naravni poti preoblikoval v tako simetrično koničasto obliko. Glede na analizo Švicarjev je bil najdeni predmet premišljeno, torej umetno preoblikovan in uporabljen kot sestavni del lesene puščice.
Konica je izdelana iz lesa tise, ki so jo zaradi gostote, trdote in prožnosti v tistem času pogosto uporabljali za lov. Predmet ima tudi črne sledi, kar nakazuje, da je bil kratek čas izpostavljen ognju – po zdaj zbranih podatkih gre za prvo tovrstno najdbo na svetu. Najdišče v Sinji Gorici v reki Ljubljanici se je tako pridružilo še štirim evropskim krajem, kjer so našli podobne predmete iz obdelanega lesa iz starejše kamene dobe. Znanstveniki so še ugotovili, da je bila konica najverjetneje izgubljena med lovom in končala v stabilnem, z vodo obdanem okolju, kjer se je odlično ohranila vse do odkritja pred desetimi leti.
Reka Ljubljanica skriva za arheologe zelo dragocene predmete. Leta 2015 so iz dela reke pri Vrhniki že dvignili 2000 let star antični deblak iz rimskega obdobja, ki ga je v 80. letih odkril potapljač Miro Potočnik. Deblak spada med najdaljše v Evropi. Nedaleč na Verdu pri Stari gmajni je prav tako pred leti ekipa Inštituta za arheologijo ZRC SAZU našla najstarejše leseno kolo z osjo na svetu, staro 5200 let. Vrhnika z okolico je v tem pogledu fenomen, število zgodovinsko pomembnih predmetov pa potrjuje, da je bilo območje precej živahno že v obdobju pred začetkom starejše kamene dobe. Po besedah kustosinje Irene Šinkovec, ki vodi to razstavo, bi reko Ljubljanico v nekaj letih zaradi tako pomembnih odkritij lahko uvrstili na seznam svetovne kulturne dediščine pri Unescu.
Izdelana je iz lesa tise, ki so ga pogosto uporabljali za lov.
Rekonstrukcija lesene konice na razstavi Foto: Jure Žitko
Konica je izdelana iz lesa tise, ki so jo zaradi gostote, trdote in prožnosti v tistem času pogosto uporabljali za lov. Predmet ima tudi črne sledi, kar nakazuje, da je bil kratek čas izpostavljen ognju – po zdaj zbranih podatkih gre za prvo tovrstno najdbo na svetu. Najdišče v Sinji Gorici v reki Ljubljanici se je tako pridružilo še štirim evropskim krajem, kjer so našli podobne predmete iz obdelanega lesa iz starejše kamene dobe. Znanstveniki so še ugotovili, da je bila konica najverjetneje izgubljena med lovom in končala v stabilnem, z vodo obdanem okolju, kjer se je odlično ohranila vse do odkritja pred desetimi leti.
Rekonstrukcija lesene konice na razstavi Foto: Jure Žitko
V takšni obliki gre najbrž za prvo tovrstno najdbo na svetu.
Reka Ljubljanica skriva za arheologe zelo dragocene predmete. Leta 2015 so iz dela reke pri Vrhniki že dvignili 2000 let star antični deblak iz rimskega obdobja, ki ga je v 80. letih odkril potapljač Miro Potočnik. Deblak spada med najdaljše v Evropi. Nedaleč na Verdu pri Stari gmajni je prav tako pred leti ekipa Inštituta za arheologijo ZRC SAZU našla najstarejše leseno kolo z osjo na svetu, staro 5200 let. Vrhnika z okolico je v tem pogledu fenomen, število zgodovinsko pomembnih predmetov pa potrjuje, da je bilo območje precej živahno že v obdobju pred začetkom starejše kamene dobe. Po besedah kustosinje Irene Šinkovec, ki vodi to razstavo, bi reko Ljubljanico v nekaj letih zaradi tako pomembnih odkritij lahko uvrstili na seznam svetovne kulturne dediščine pri Unescu.
