FESTIVAL
Jurka, šmarnica, klinton do 41 zlatih kolajn
Največ najvišjih priznanj v Prekmurje, na Štajersko in Hrvaško. Na prvi festival samorodnic prejeli kar 314 vzorcev.
Odpri galerijo
Gezova penina
BELTINCI –V dnevnem baru Geza se zeza v Beltincih je potekal zgodovinski dogodek, bi lahko rekli. Prvič po priznanju samorodnic kot amortizirane fermentirane pijače, kar pomeni spremenjena alkoholna pijača, so namreč pripravili Festival jurka, šmarnica, klinton, na katerem so ocenjevali omenjene pijače, ki so bile dolga leta pri nas prepovedane, drugič pa so jim podelili priznanja. Na stotine večinoma ljubiteljskih pridelovalcev samorodnic je izdelke prineslo v Beltince. Najprej so naredili posebno selekcijo in izmed 314 vzorcev izbrali najboljše jurke, šmarnice, klintone, izabele, nato pa sta jih ocenila mlada strokovnjaka Katarina Puhan iz Bogojine in Dorian Gjerkeš iz Fikšincev. Kot nam je povedal organizator dogodka Geza Farkaš, so se dogovorili za enotno ocenjevanje vseh vrst pijač, nagrade pa so podelili samo tistim, ki so dosegle število točk za zlato medaljo. Vse najboljše so obiskovalci, ki jih ni bilo malo, lahko tudi degustirali.
Zlata priznanja je prejelo 41 pridelovalcev, in sicer Martin Kociper, Franc Kavaš, Društvo vinogradnikov in sadjarjev Odranci, Josip Švenda, Stanko Černela, Manuela Vida, Pavel Horvat, Jože Casar, Gizela Bohar, Vlado Vlaj, Boris Koler, Vladimir Marko, Drago Gorza, Štefan Grah, Robert Madjar (Brezovci), Edi Titan, Milan Celec, Branko Merklin, Danijel Trboča, Danijel Uljančič, Avgust Horvat, Branko Mesarič, Ivan Klemenčič, Ivan Mezga, Danijela Nemec, družina Lipič, družina Magdič, Franc Sovič, Branko Gašparič, David Petran, Vilijem Krepek, Karel Lampreht, Jože Trep, Štefan Kepe, Aleksander Cvitanič, Branko Sitar, Sebastjan Gjerkeš, Ladislav Trojak, Stanko Puhan, Mirko Poredoš in Karel Šinko.
Poleg domačega jabolčnika so bile samorodna šmarnica in nekatere njene sorodnice nekoč najpogostejša pijača na kmetijah, kjer pred desetletji ni bilo toliko sortnih in mešanih bodisi belih bodisi rdečih vin. Pozneje se je to spremenilo, saj so zakonsko prepovedali pridelavo šmarnice. Pred nekaj leti pa so jo znova priznali, a ne kot vino, temveč kot aromatizirano fermentirana pijačo. In inovativni podjetnik, pevec in humorist Geza Farkaš jo ponuja že nekaj časa, ne le kot rinfuzo, temveč tudi kot buteljčno vino in celo šmarnično penino, ki je še najbolj iskana. Šmarnico je kot alkoholno pijačo registrirala Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Območni urad Murska Sobota, nosilec dejavnosti, Geza Farkaš, pa jo lahko proizvaja, prodaja, posreduje, skladišči, izvaža in uvaža. Sprva je nekaj deset svojih penin naredil za prijatelje, in ne za tržišče, in ker so potrošniki ocenili, da gre za dober izdelek, odgovorni pa so izdali dovoljenje, se je odločil, da ga ponudi tudi v prodajo. Dodal je, da v šmarnici ni toliko metilnega alkohola, saj ga nikoli ni bolela glava, a tudi šmarnico moramo piti v zmernih količinah.
Obiskovalci so lahko pijače tudi pokušali.
Zlata priznanja je prejelo 41 pridelovalcev, in sicer Martin Kociper, Franc Kavaš, Društvo vinogradnikov in sadjarjev Odranci, Josip Švenda, Stanko Černela, Manuela Vida, Pavel Horvat, Jože Casar, Gizela Bohar, Vlado Vlaj, Boris Koler, Vladimir Marko, Drago Gorza, Štefan Grah, Robert Madjar (Brezovci), Edi Titan, Milan Celec, Branko Merklin, Danijel Trboča, Danijel Uljančič, Avgust Horvat, Branko Mesarič, Ivan Klemenčič, Ivan Mezga, Danijela Nemec, družina Lipič, družina Magdič, Franc Sovič, Branko Gašparič, David Petran, Vilijem Krepek, Karel Lampreht, Jože Trep, Štefan Kepe, Aleksander Cvitanič, Branko Sitar, Sebastjan Gjerkeš, Ladislav Trojak, Stanko Puhan, Mirko Poredoš in Karel Šinko.
Nosilci zlatih odličij
Poleg domačega jabolčnika so bile samorodna šmarnica in nekatere njene sorodnice nekoč najpogostejša pijača na kmetijah, kjer pred desetletji ni bilo toliko sortnih in mešanih bodisi belih bodisi rdečih vin. Pozneje se je to spremenilo, saj so zakonsko prepovedali pridelavo šmarnice. Pred nekaj leti pa so jo znova priznali, a ne kot vino, temveč kot aromatizirano fermentirana pijačo. In inovativni podjetnik, pevec in humorist Geza Farkaš jo ponuja že nekaj časa, ne le kot rinfuzo, temveč tudi kot buteljčno vino in celo šmarnično penino, ki je še najbolj iskana. Šmarnico je kot alkoholno pijačo registrirala Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Območni urad Murska Sobota, nosilec dejavnosti, Geza Farkaš, pa jo lahko proizvaja, prodaja, posreduje, skladišči, izvaža in uvaža. Sprva je nekaj deset svojih penin naredil za prijatelje, in ne za tržišče, in ker so potrošniki ocenili, da gre za dober izdelek, odgovorni pa so izdali dovoljenje, se je odločil, da ga ponudi tudi v prodajo. Dodal je, da v šmarnici ni toliko metilnega alkohola, saj ga nikoli ni bolela glava, a tudi šmarnico moramo piti v zmernih količinah.
