Gosenice požrejo pušpan v nekaj dnevih

Kupila sem pušpanov grmiček in ga posadila na svoj balkonski vrtiček. Pred leti sem enega že gojila, prav lepo je uspeval, potem pa sem prenavljala svoj vrtiček in pušpan dala nekomu, da ga je posadil na svoj vrt. Ne vem sicer, ali še raste, meni pa se je znova zahotelo, da bi ga imela, saj je nezahteven in dobro uspeva tudi v loncih. Pa še vse leto je lep, tudi pozimi. Pa pride zadnjič soseda in pravi, če sem zmešana, da sem si to navlekla na balkon, ker da zadnja leta pušpan množično uničujejo neke gosenice. Seveda sem preverila in ugotovila, da se je v času, ko pušpana ni bilo na mojem balkonu, v Sloveniji naselil pogubni škodljivec, ki lahko cele grme uniči v le nekaj dneh. Govorimo o pušpanovi vešči, katere domovina je v Aziji, v Evropo pa so jo zanesli najverjetneje z okuženimi sadikami iz Kitajske. Prvič so jo opazili pred dobrim desetletjem v Nemčiji, od koder se je razširila po Evropi in Slovenija ni prav nobena izjema, pri nas svoj uničujoči pohod opravlja od leta 2011, najprej se je pojavila v Prekmurju, danes pa je prisotna že po vsej državi in napada vse vrste pušpana.

Pušpanova vešča je metulj umazano bele barve z rjavo obrobo na krilih, samica jajčeca odlaga na spodnjo stran pušpanovih listov. Tam se razvijejo gosenice, ki so sprva zelene, potem postanejo rjave in zrastejo do štiri centimetre. Hranijo se z listi in ob veliki invaziji lahko v nekaj dneh požrejo vse do zadnjega lista, poškodovana rastlina pa propade. Gosenice se potem zabubijo in kot bube tudi prezimijo. Odrasle vešče opazimo med aprilom in septembrom, od dva do štirikrat na leto odložijo jajčeca.
Ko človek to prebere, ga ima, da bi pušpan takoj zagnal z balkona, vendar izkušeni vrtnarji pravijo, da se je mogoče s škodljivcem uspešno kosati, najbolje je seveda, če delujemo preventivno. Začne se že z nakupom grmička. Preden ga odnesemo na blagajno, temeljito preglejmo liste, in če opazimo kakšen zapredek na spodnji strani, ga nikar ne kupimo. Tudi pozneje, ko imamo rastlino na vrtu ali balkonu, jo redno pregledujemo, najbolje kar vsak teden. Takoj ko opazimo le sled škodljivca, ukrepamo. Žal ne pomaga nič drugega kot uporaba insekticidov, morda le na začetku, pa še to na manjšem grmu, nadlego lahko odstranjujemo ročno. V vrtnariji se posvetujmo s trgovcem in izberimo sredstvo, ki ne škoduje čebelam. Pomembno je tudi, da smo nadvse natančni pri škropljenju grma. Ker so jajčeca in bube pa tudi gosenice slabo opazni in skriti na spodnji strani listov, moramo dobro popršiti notranjost grma. Eno samo škropljenje ne bo dovolj, saj se pušpanova vešča razvija v več generacijah na leto.




Vzgoja pušpana je s pojavom tega škodljivca, ki je pri nas tujerodna vrsta, naenkrat postala precej zapletena. Marsikoga bo tudi odvrnila nujna uporaba insekticidov, zato je vredno razmisleka, ali posaditi pušpan ali raje izbrati katerega od grmičkov s podobnim videzom in lastnostmi. O drugih grmovnicah, ki prav tako polepšajo vrt, niso pa ogrožene kot pušpan, prihodnjič.