Bioresonanca za živali

Bioresonančna terapevtka in prehranska svetovalka​ Mojca Cerovšek živi svoje poslanstvo. Diplomirala je iz veterine in leta 2013 še doktorirala. V bioresonanci se je (z)našla, potem ko je, novopečena doktorica, ostala brez službe. »Nameravala sem nadaljevati delo na Inštitutu za patologijo, kjer sem raziskovala tumorje mlečnih žlez pri psicah, a sem se uštela,« se danes, ko živi svoje poslanstvo, takratnega šoka spominja z nasmeškom. »Fant mi je rekel, da imam zdaj priložnost ugotoviti, kaj bi resnično rada počela. Že takrat sem razmišljala holistično, celostno. Zanimala me je duhovnost, prakticirala sem jogo, meditacijo, čuječnost in še marsikaj. Zavedala sem se, da ni zdravega duha brez zdravega telesa, zato sem se poglobila tudi v prehrano. Med snovanjem svoje možne prihodnosti sem začela delati pri dr. Krušiču v Radomljah, kjer sem želela predvsem bolje spoznati naravne pristope zdravljenja živali. Nad rezultati sem bila navdušena, zato sem se najprej vpisala na študij za bioresonančnega terapevta, nato pa še za veterinarja homeopata,« pojasni.

Vedno več je neodpornosti, alergij in raka

Svoje delo ima opazno rada. Kakšni ljudje pa pripeljejo živali na preglede in terapije v Trzin, kjer ima ordinacijo? »Krasni,« se nasmehne. »Zavedajo se že, da je na zdravje treba gledati celostno, in ne želijo za vsako težavo najprej poseči po zdravilih, antibiotikih. Pridejo seveda tudi tisti, ki so svoje ljubljenčke najprej odpeljali k veterinarju, pa tam ni bilo želenih rezultatov, in tisti, ki so poskusili že vse drugo in pridejo še na bioresonanco, če bodo morda tu imeli srečo. Večinoma so to ženske, kar je razumljivo – ženske več razmišljamo o nekonvencionalnih pristopih in, nenazadnje, ženska skrbi za družino,« pove. Pri kakšnih težavah lahko pomaga bioresonanca? »Pri številnih. Pregled daje širšo sliko, kot če bi poslali kri v laboratorij. Laboratorijska preiskava krvi ne pokaže neodpornosti, ki jih je vedno več, tako kot tudi alergij. Bioresonanca poleg tega pomaga še pri poškodbah, boleznih sklepov, kože, dihal, težavah s prebavili, hormonskih motnjah, nevroloških in uroloških težavah, raku,« našteje. In katerih bolezni je zadnje čase vedno več? »Neodpornosti, alergij in raka. Za prvi dve je pogosto kriva prehrana, veliko pa naredi tudi genetika. Vzreditelji pri parjenju preveč gledajo le na lep oziroma želen videz živali, na genetiko in prenašanje določenih bolezni pa premnogi še vedno ne pomislijo,« pojasni.

Najprej vprašalnik in obširen diagnostični test, nato terapije

Preden Mojca Cerovšek začne terapijo, opravi celostni pregled živali oziroma obširno diagnostično testiranje. Večina njenih pacientov so psi. Skrbnik živali mora že pred prihodom izpolniti vprašalnik, ki da terapevtki širšo sliko o sedanjem in preteklem zdravstvenem stanju živali – s čim jo hranijo, koliko se giba, katere nevšečnosti so se že pokazale in na kakšen način. »Na prvem srečanju med drugim testiram energijsko konstitucijo organizma in pretok energije skozi posamezne meridiane. Tako dobim podatke o tem, kje so energijske blokade in posledično motnje delovanja organizma. Nato testiram delovanje najpomembnejših organov (jetra, ledvice, črevo, limfa) oziroma tudi drugih, če je to glede na simptome potrebno. Preverim, kako deluje imunski sistem, kakšna je sposobnost izločanja strupov in strupenih presnovkov. Pomemben del predstavlja testiranje hormonalnega sistema, trebušne slinavke, ščitnice, nadledvične žleze in spolnih hormonov. V drugem delu testiram morebitne alergene in druge obremenitve (bakterije, glivice, težke kovine, pesticide, veterinarska zdravila, sredstva za zatiranje klopov …). Povsem na koncu še preverim, ali bi koristil kateri od prehranskih dodatkov,« opiše postopek, ki pa za žival ni neprijeten. Večina ob tem celo zadrema, kakšnega zelo živahnega mladička, kot je bila moja petmesečna psička Suri, ki sva jo imeli za model, pa je včasih treba dati tudi v ogradico in zamotiti s kakšnim priboljškom. »Po zaključku testiranja naredimo načrt terapij, te si sledijo v razmaku od enega do treh tednov, trajajo pa slabo uro. Če se odločimo tudi za spremembo prehrane – zelo priporočam svežo hrano – smo s skrbniki ves čas v stiku,« še pojasni. »Seveda pa v nujnih primerih (driske, kašljanje, vnetje mehurja …) takoj začnemo terapije in uvodni pregled izpustimo, da čim prej pomagamo izboljšati stanje. Terapije so takrat pogostejše, lahko tudi vsak dan, v povprečju trikrat zapored oziroma do izboljšanja,« še pove.

Bioresonanca (le) spodbuja samozdravljenje organizma

Kako pa bioresonančna terapija deluje? »Aparat beleži vsa elektromagnetna nihanja, ki jih oddaja žival, in jih s posebnimi visokospecifičnimi filtri loči na fiziološka oziroma zdrava in patološka oziroma bolezenska nihanja. Tako lahko bolezenska nihanja oslabimo ali jih odstranimo, zdrava pa okrepimo. Poleg tega s testiranjem natančno določimo, katere obremenitve oziroma energijske blokade ima žival. Med terapijo z nihanjem, ki ga naprava oddaja, v organizmu sprožimo reakcijo za odstranitev teh blokad, da energija spet lahko nemoteno teče. Cilj bioresonančne terapije je le spodbuditi samozdravljenje. Simptomi različnih obolenj namreč niso nič drugega kot poskus organizma za povrnitev ravnovesja in mi mu pri tem pomagamo. Bioresonančna metoda tako ni usmerjena na zdravljenje oziroma preprečevanje simptomov bolezni, ampak pospešuje samozdravljenje organizma kot celote,« pojasni. Kako pa se živali sicer odzivajo na terapije? Moja Suri je namreč veselo grizla priboljšek za žvečenje, medtem ko je Mojca delala. Z aparatom je bila povezana le prek posebne ovratnice, sicer pa je ni nič vznemirjalo. »Nekaterim se stanje izboljša že po prvem pregledu, večina pa potrebuje le tri terapije, kar je mnogo manj, kot jih pri enakih težavah običajno potrebujejo ljudje,« pojasni. »Živali ne razmišljajo o svojih nevšečnostih, z njimi gre lažje, nimajo čustvene navlake,« se za konec nasmeje Mojca.