Prerokba iz leta 1935 danes zveni strašljivo resnično: »Pesimizem nas pelje v pogubo«
Globalno spremembo paradigme in človekovo notranjo evolucijo so že dolgo nazaj napovedali nekateri duhovni avtorji – npr. psihoterapevt Martin Kojc leta 1935, ki opisuje trenutno stisko človeštva in napoveduje kolektivni prehod v zavedanje, da nismo nemočne žrtve zunanjih sil, ampak vsemogočni in brezmejni kreatorji.
»Samo poglejmo ta nori čas, v katerem živimo. Bojujemo se proti vsemu mogočemu, da bi preprečili nesreče. Plavamo v morju nezaupanja. Menimo, da nam lahko že vse škoduje. Povsod vidimo samo slabo in tudi računamo na to, da se nam bo dogajalo samo slabo,« pravi Kojc v knjigi Razsvetljeni človek (založba Gral VE). »Vse življenje so nam namreč vcepljali v glavo, da je vse, česar ne moremo razumeti ali dokazati s petimi čuti, nesmiselno in neumno,« pove in nadaljuje: »Tisočletja je veljalo, da mora človek skrbeti sam zase in da je nemočen. Globlje misleči posamezniki so trdili nasprotno, a jih ni nihče poslušal. Razumsko gledanje in dojemanje stvari je bilo dolgo tako globoko zasidrano v človeku, da je začasno nesprejemljiv za vse drugo.«
»Kar verjameš, to ustvariš«
Opozarja, da pesimizem vodi v pogubo, saj sami ustvarjamo svet v skladu s svojim miselnim nazorom. »Strokovnjaki menijo, da smo pred dokončno pogubo, da se bomo sami uničili in da je vse, kar počnemo, slabo. Ne vedo, kako se temu izogniti. Povsod je sam pesimizem. Nikomur pa ne pride na misel, da lahko vse slabo spremenimo samo z drugačno življenjsko miselnostjo. Če predvidevamo dobro, se nam bo zgodilo dobro, če predvidevamo slabo, se nam bo zgodilo slabo,« pove.
Dodaja: »Današnji črnogledi človek potrebuje nov življenjski nazor. Šele tako mu bo uspelo odpraviti zastrašujoče neprijetnosti, ki jih je iz dneva v dan več. Naše t. i. napredno stoletje, v katerem so tehnični dosežki naredili človeka domišljavega in ponosnega na svoje zmogljivosti, namreč ustvarja ljudi, ki verujejo samo v svoje znanje. Po drugi pa smo vsi skupaj zašli v slepo ulico, iz katere ne najdemo izhoda. Zaradi tega je nastala zmešnjava, ki je opazna na vseh področjih življenja.«
Paradigma na razpotju
»Narodi se bojujejo in ubijajo med seboj, ker vsi menijo, da je pravica na njihovi strani. In kakor se obnašajo množice, tako se tudi posamezniki. Zaradi svojega napačnega mišljenja vidijo v drugem sovražnika. Boj proti vsemu slabemu nam je prešel v navado. Povsod vidimo nevarnosti, ki prežijo na nas. Tudi znanstveniki govorijo samo o nevarnostih, ki nas obdajajo. Toda ali s svojo črnogledostjo ne ustvarjajo vseh teh neprilik sami s svojo vsemogočnostjo, izkoriščeno v napačen namen?«
Opozarja, da se oklepamo svojih 'dokazanih petih čutov', vsako novo idejo, ki nasprotuje zasidranim pogledom, pa samodejno zavrnemo kot neutemeljeno. Toda človek začenja spoznavati, da mu njegovo t. i. logično razmišljanje pričara velike nesmisle. Ne verjame več vsega, kar so mu razumsko vcepili. V njem se porodijo dvomi, zaupanje v znanost se omaje.
