Postanite duhovno zrel partner

Obrambna drža je strup za odnos, saj povzroča blokade v komunikaciji. Tudi vse, kar skrivamo, stoji na poti ljubezni. Šele ko si dovolimo biti dovolj ranljivi, da se odpremo in res slišimo partnerjeve argumente, se nam lahko odpre srce, kar omogoči vzpostavljanje zdrave povezave z njim. Vsi smo bili kdaj prizadeti, a le če si dovolimo čutiti tudi bolečino, ki spremlja ljubezen, laže sprejmemo resničnost in drug drugega v dobrem in slabem.

Ko vas partner torej vpraša nekaj bolečega, vdihnite in se ne odzivajte čustveno, ampak se zavedajte, da je to prošnja za informacijo. Če boste v obrambni drži, odkrijte, zakaj. Vas je strah videti resnico, razkriti nekaj o sebi? Sprašujemo se namreč, da se naučimo več o drugem in spoznamo resnico. Ne predpostavljamo, da vemo, kaj si partner misli. Sprašujte, trudite se slišati resnico in pazite na napad in obrambo. Zavedajte se, da obramba sproži še več domnevanja in nesporazumov, zato raje razjasnite dejstva.

Delajte na sprožiteljih

Ko nekoga globoko ljubimo, lahko na nezavednem nivoju to doživljamo kot prestrašen odmev ega, ki nas želi zaščititi ter govori, kako ranjeni smo bili v preteklosti. Vsak sedanji odnos namreč zrcali izkušnje, a ko se sproži boleča točka, se prestrašimo čustev, ki se ob tem pojavijo. Toda če se zavedamo, da je preteklost povezana s sedanjostjo, lahko opazimo tudi razlike med situacijama. In ta točka je možnost za rast in spremembo.

Prepoznavanje osebnih ran nam pomaga, da ne projiciramo preveč stvari na partnerja. Razvijte disciplino, da se ukvarjate s svojo šaro. Če se namesto tega borite, krivite partnerja ter prelagate nanj čustvena bremena, bo to sčasoma ustvarilo energijski zastoj med vama. Pišite raje dnevnik, pogovorite se s prijateljem, preživite nekaj časa v naravi – ne razmišljajte, uživajte, da razdelate svojo problematiko in najdete ravnovesje. Če delamo na sebi in zdravimo svoje rane, smo posledično manj agresivni do drugih, saj vemo, kaj je naš gumb do čustvenih spominov, prav tako pa ga znamo izključiti. V ljubezni smo namreč pogosto obremenjeni z blebetanjem uma in preplavljeni s čustvi. Toda raje kot da sodelujemo s svojim negativnim počutjem in dvomi, si vzemimo čas za sprostitev. Stvari se bodo usedle, dobili bomo nov pogled nanje, tudi pogovorimo se lahko bolje, če smo notranje osrediščeni.
 

Ljubezen do sebe

Lahko ljubimo druge bolj kot sebe ali pretirano skrbimo za nekoga. Toda razmerje ne bo delovalo, če ne znamo primerno skrbeti tako za partnerja kot zase. Čas, ki ga preživimo v samoti, je izjemno pomemben za naše ravnovesje. Oba partnerja si morata dovoliti odmik, da razdelata svoje stvari in si napolnita baterije. Gre za navado, ki si jo lahko privzgojita. Samota nam namreč dovoli sprejeti in predelati izzive. Če nismo v stiku z deli sebe, za katere moramo poskrbeti, niti v odnosu nismo celi. Le v samoti lahko odkrijemo prestrašene dele sebe, ki potrebujejo nego. Pogosto se ustavite, umirite in globoko zadihajte. Ko ste prestrašeni, vzhičeni, jezni ali obupani, naj en vdih sledi drugemu, kar vam bo prineslo upanje in zaupanje v prihodnji trenutek. Prsni koš se bo sprostil, tako kot napetost in čustveni naboj. Hkrati se ne pozabite zabavati. Osredotočenost na težave je stresna. Ukvarjanje z drugimi področji med predelovanjem problematike se nam pomaga sprostiti in nam daje upanje. Meditacija, delo, družabno življenje, šport, ogled filma, nov projekt so vse zdrave oblike preusmerjanja misli, dokler se nam rane ne zacelijo oziroma ne rešimo teme, s katero se trenutno ukvarjamo v partnerskem odnosu.