Osvobodite se slabih razmerij

Biti zaljubljen je nekaj najlepšega, hkrati pa je lahko zelo grozno. Vsi imamo za seboj kakšen slab odnos, in če se dobro zamislimo, lahko zaznamo določene vzorce, ki jih vedno znova ponavljamo. Morda pogosto izbiramo partnerje, ki nam ne želijo ali ne morejo stati ob strani, mi pa vedno čakamo veliko dlje, kot je zdravo in normalno, da bodo doumeli napako in se izkazali. Včasih potrebujemo veliko več časa, da določene ljudi spustimo iz svojega življenja.

Spremenimo se v odnosu

Drugi nam radi svetujejo: »Preboli že, najdi nekoga drugega, boljšega, nadaljuj svoje življenje.« A naj se še tako trudimo, to ni preprosto. Naj še tako prepričujemo srce, naj spusti nekoga, čeprav ni bil pravi za nas, bo še vedno počelo natanko tisto, kar si želi. Ne moremo držati vajeti v rokah, ko pride do čustev, a kljub temu to ni izgovor, saj vendarle imamo nadzor nad svojim vedenjem.

V slabih ljubezenskih odnosih pogosto ponavljamo dramo iz otroštva ter tako poskušamo zaceliti stare rane na nove načine. Ker to ne deluje, se z osebo razidemo in najdemo novo, podobno, ki nam pritiska na iste gumbe, ter poskusimo znova. Težava je v tem, da lahko vse življenje končujemo odnose in iščemo nove partnerje, a bomo na koncu srečevali podobne ljudi in se zapletali z njimi, če ne bomo nečesa spremenili v sebi. Poskusite vzpostaviti drugačne navade in načine odzivanja v odnosu. Včasih se lahko zgodi, da se odnos spremeni na bolje in stopimo iz začaranega kroga, če pa se konča, je ravno tako bolje, kot da bi podaljševali trpljenje.

Jeza nas razsvetli

Nekaj presenetljivega, kar se nam lahko zgodi v takšnih odnosih, je odzivanje na situacijo z jezo. Dandanes se jeze bojimo in se ji izogibamo, naša kultura jo zavrača, v duhovnih krogih jo jemljejo kot neželeno čustvo, ki bi ga morali takoj preoblikovati v sočutje. A ko se naučimo sodelovati z njo, namesto da delujemo proti njej, nam lahko pomaga spustiti končane odnose in postati močnejši v dobrih. Jeza namreč običajno nakazuje, da je nekdo prestopil naše meje ali da določena naša potreba ni bila izpolnjena. Velika napaka, ki lahko v odnosih postane vzorec, je, da jo pogoltnemo in nikoli glasno ne povemo, kaj potrebujemo, kaj šele prosimo za to. Če nikoli ne priznamo svojih potreb, lahko ostajamo v napačnem odnosu, saj upamo, da se bo nekega dne situacija morda izboljšala. A če se jasno zavedamo svojih potreb in te še vedno niso izpolnjene, smo prisiljeni priznati, da se to razmerje ne obnese.

Bodite iskreni

Naj se zdi še tako zastrašujoče, nam jeza lahko pomaga. Če pustimo, da nas uči o naših potrebah in mejah, se o teh stvareh laže pogovarjamo. Nobene potrebe ni, da kričimo ali obtožujemo drugega. Nihče ni dolžen izpolnjevati naših potreb, ne glede na to, v kako predanem odnosu smo. Naša dolžnost je, da se naučimo razlikovati med svojimi potrebami in željami ter jih sporočati drugim, sprejemati kompromise in določene potrebe tudi omejiti. Ko sta to sporočilo in komunikacija jasna, ne moremo več pasivno čakati in upati. Na lastne oči lahko vidimo, ali nam je partner pripravljen in sposoben priti na pol poti. Če ne, lahko odidemo.

Če smo iskreni o svojih potrebah s seboj in z drugimi, nam to daje moč. Sčasoma smo bolj zadovoljni in izpostavljeni manjšemu stresu. Večina nas želi zadovoljiti potrebe partnerja, česar pa ne moremo storiti, če jih ne poznamo. Potrebe in meje se namreč tičejo nas samih, ne drugih. Sami zase znamo poskrbeti, in če nekdo ne ustreza našim potrebam, to ni boleče, le je, kar je. Naša dolžnost je prositi ali vprašati. Le tako lahko namreč presežemo stare vzorce.