Vadba krepi duševno zdravje: zmanjša se tesnoba in izboljša razpoloženje
Optimizem je povezan z zdravjem srca in ožilja in lahko celo zmanjša stopnjo napredovanja bolezni, je že leta 2012 pokazal pregled več kot 200 študij Univerze Harvard.
»Odsotnost negativnega ni isto kot prisotnost pozitivnega. Ugotovili smo, da so dejavniki, kot so optimizem, zadovoljstvo z življenjem in sreča, povezani z zmanjšanim tveganjem za bolezni srca in ožilja ne glede na dejavnike, kot so starost osebe, socialnoekonomski status, kajenje in telesna teža,« navaja glavna avtorica Julia Boehm. Raziskovalka na oddelku za javno zdravje na Harvardu je poudarila, da imajo najbolj optimistični posamezniki v primerjavi z manj optimističnimi približno 50 odstotkov manjše tveganje za začetni srčno-žilni dogodek.
Negativna čustva so povezana s slabšim fizičnim počutjem. Stres je popoln primer. Kronični stres sčasoma izčrpa telo, a ne gre zanemariti niti vpliva kratkotrajnih stresnih izbruhov. Negativna čustva, kot je jeza, so povezana z infarkti in drugimi telesnimi težavami, ki lahko včasih vodijo v smrt.
Stres, ki je vsakdanji spremljevalec sodobnega človeka, se odraža najprej na telesu, posledično pa tudi v razpoloženju in vedenjskih vzorcih. Glavobol zaradi stresa lahko vodi v zaskrbljenost in občutke strahu, odraža se lahko v prenajedanju ali pa uživanju premalo hrane.
Negativna čustva so povezana s slabšim fizičnim počutjem.
Mišična bolečina in napetost v mišicah vplivata na občutek nemira, v obnašanju pa se lahko kažeta v obliki jeznih izpadov. Utrujenost zaradi stresa lahko povzroči težave s spominom ter vodi v zlorabo nikotina ali kofeina. Na duševno zdravje negativno vplivajo tudi nekatere diagnoze, denimo diagnoza rak. Ta povzroči anksioznost in depresivne občutke. Okoli tretjina bolnikov z zdravstvenimi stanji, ki ogrožajo življenje, kaže simptome depresije, kot so nerazpoloženost, težave s spanjem in izguba zanimanja.
Prehrana in gibanje
Za splošno zdravje je torej pomembno, da poskrbimo za duševno in telesno dobro počutje. Gradniki dobrega zdravja so splošno znani. Po podatkih Ameriškega psihološkega združenja (APA) je glavna spremenljivka, ki prispeva k duševnemu dobremu počutju, a je pogosto podcenjena, vadba.
Pomemben gradnik dobrega duševnega zdravja so medsebojni odnosi.
»Psihologi še vedno ne poudarjajo dovolj gibanja. Ljudje vedo, da vadba prinaša fizične rezultate, veliko manj pa se zavedajo koristi, ki jih ima za duševno zdravje,« meni dr. Michael Otto, profesor psihologije na Univerzi v Bostonu. Po poročanju APA koristi vadbe vključujejo zmanjšanje tesnobe, izboljšanje razpoloženja in splošno krepitev duševnega zdravja.
Tudi pravilna prehrana pripomore k dobremu psihofizičnemu počutju. Strokovnjaki priporočajo veliko sadja in zelenjave ter malo procesiranih maščob in sladkorja, najboljša izbira pa naj bi bila mediteranska dieta. Tudi spanec je pomemben: na noč bi morali spati od sedem do devet ur. K zdravju dokazano pripomore tudi polurni popoldanski dremež.
Čuječnost za notranji mir
Še en pomemben gradnik dobrega duševnega zdravja, ki mu strokovnjaki več pozornosti namenjajo šele zadnje čase, so medsebojni odnosi. Ljudje, ki imajo mrežo ljudi, s katerimi komunicirajo in se družijo, so duševno bolj zdravi. Odkrit pogovor z družino ali prijatelji pomaga odpraviti stres. Tudi pomoč drugim lahko pomaga, da se človek počuti bolje in lažje sprejema lastne težave.
Meditacija, globoko dihanje in osredotočanje na podrobnosti pomagajo odpraviti stres. Strokovnjaki za ohranjanje notranjega miru ne glede na okoliščine priporočajo tudi čuječnost. Ni skrivnost, da je za dobro duševno zdravje bolje biti optimist. Postavljanje pozitivnih čustev v ospredje ali izražanje hvaležnosti za to, kar imate, krepijo vaše duševno in fizično zdravje.
