PANIČNO
Tudi vi trpite za nomofobijo?
Panični strah pred ločitvijo od pametnega telefona ima svoje ime.
Odpri galerijo
Paničen strah pred izgubo pametnega telefona je vse pogostejša fobija. FOTO: Thinkstock
Vas tedaj, ko pri sebi nimate svojega pametnega telefona, oblije znoj, drhtite in vas je neizmerno strah, da bi preslišali klic ali spregledali sporočilo? V resnici ta fobija ni tako redka in ima celo svoje znanstveno ime: nomofobija.
»Nomofobija je še ena od 250 do zdaj znanih fobij, vrst tesnobe, ki so najpogosteje posledica travmatične izkušnje in se kažejo kot paničen strah, ki ga spremlja telesni odziv,« pojasnjuje profesor psihologije Juergen Margraf.
Pri ljudeh, ki trpijo za nomofobijo, se tedaj, ko pri sebi nimajo pametnega telefona ali jih je strah, da bi ta zaradi izpraznjene baterije ugasnil, pokažejo tako psihični kot fizični simptomi pretirane bojazni: tresenje rok, vrtoglavica, pospešen srčni utrip, bolečina v prsih, slabost, drhtenje, oteženo dihanje, vse skupaj spominja na napad panike.
V Veliki Britaniji izvedena ankete je razkrila, da je kar 66 odstotkov posameznikov groza misli, da bi ostali brez svojega telefona, 41 odstotkov pa jih ima celo dve napravi ali več. Za vsak primer. Povprečni uporabnik 34- krat na dan preveri, ali mu telefon morda ni kje padel iz žepa. Pogosteje kot moške nomofobija prizadene ženske, a vendarle so večkrat moški tisti, ki imajo enega ali več dodatnih telefonov. Od svojih napravic se najtežje ločujejo mladi do 24 let, starejši so nanje manj navezani.
»Fobije se najpogosteje zdravi s kognitivnim behavioralnim pristopom,« je povedal Peter Falkai, predstojnik oddelka za psihiatrijo in psihoterapijo na kliniki Ludwiga Maximilijana.
Terapevt poskuša s pacientom ustvariti situacijo, ki izzove fobijo, in nato išče najprimernejše rešitve. V težjih primerih je potrebna uporaba antidepresivov, od same vrste fobije pa je odvisen izbor terapije.
Če torej fobije ne zmorete premagati sami, je delo z izkušenim terapevtom primerna rešitev, ki prepreči, da bi ta motnja postala kronična.
»Nomofobija je še ena od 250 do zdaj znanih fobij, vrst tesnobe, ki so najpogosteje posledica travmatične izkušnje in se kažejo kot paničen strah, ki ga spremlja telesni odziv,« pojasnjuje profesor psihologije Juergen Margraf.
Pri ljudeh, ki trpijo za nomofobijo, se tedaj, ko pri sebi nimajo pametnega telefona ali jih je strah, da bi ta zaradi izpraznjene baterije ugasnil, pokažejo tako psihični kot fizični simptomi pretirane bojazni: tresenje rok, vrtoglavica, pospešen srčni utrip, bolečina v prsih, slabost, drhtenje, oteženo dihanje, vse skupaj spominja na napad panike.
Vse pogostejša
Sam izraz je izpeljan iz besedne zveze no mobile, bolezen pa se širi kot prava epidemija.V Veliki Britaniji izvedena ankete je razkrila, da je kar 66 odstotkov posameznikov groza misli, da bi ostali brez svojega telefona, 41 odstotkov pa jih ima celo dve napravi ali več. Za vsak primer. Povprečni uporabnik 34- krat na dan preveri, ali mu telefon morda ni kje padel iz žepa. Pogosteje kot moške nomofobija prizadene ženske, a vendarle so večkrat moški tisti, ki imajo enega ali več dodatnih telefonov. Od svojih napravic se najtežje ločujejo mladi do 24 let, starejši so nanje manj navezani.
Kako se soočati s fobijami?
»Fobija je označena kot bolezen, kadar so izpolnjeni določeni pogoji,« je pojasnil Margraf. Dodal pa: »Kadar strah postane tako velik, da ogroža kakovost življenja, je treba poiskati pomoč terapevta.«»Fobije se najpogosteje zdravi s kognitivnim behavioralnim pristopom,« je povedal Peter Falkai, predstojnik oddelka za psihiatrijo in psihoterapijo na kliniki Ludwiga Maximilijana.
Terapevt poskuša s pacientom ustvariti situacijo, ki izzove fobijo, in nato išče najprimernejše rešitve. V težjih primerih je potrebna uporaba antidepresivov, od same vrste fobije pa je odvisen izbor terapije.
Če torej fobije ne zmorete premagati sami, je delo z izkušenim terapevtom primerna rešitev, ki prepreči, da bi ta motnja postala kronična.
