VITAMINI
Skrbijo za razpoloženje in možgane
Vitamini B-kompleksa pomembno vplivajo na delovanje živčnega sistema, ohranjajo tudi telesno zdravje.
Odpri galerijo
Vitamini skupine B izboljšujejo telesno odpornost. FOTO: Guliver/Getty Images
Seznam telesnih funkcij, v katere so vključeni vitamini skupine B, je dolg. Vsak ima svojo nalogo, pogosto se dopolnjujejo, sodelujejo v številnih procesih v organizmu, tudi pri ustvarjanju energije, rasti celic, prenosu živčnih impulzov, nujni so za normalno delovanje srčno-žilnega, imunskega in prebavnega sistema, za zdravje kože, nohtov, las.
Vitamin B1, tiamin, je pomemben za presnovo ogljikovih hidratov, delovanje živčnega sistema, mišic in srca, tudi imunskega sistema, spodbuja rast in izboljšuje mentalne sposobnosti; vitamin B2, riboflavin, deluje pri presnovi ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin, pomemben je za pravilen razvoj živčevja pri plodu in otrocih, koristen za zdravo kožo, nohte, lase in vid.
Vitamin B3, niacin, povečuje telesno energijo, pomemben je za sintezo spolnih hormonov ter delovanje živčnega, krvožilnega in prebavnega sistema, zmanjšuje vrtoglavice, migrene, blaži nekatere driske, vitamin B5 (pantotenska kislina) je pomemben za razpoloženje ter uravnoteženo raven holesterola v krvi.
Vitamin B6, piridoksin, je pomemben za odpornost, nastajanje krvnih celic in hormonov ter delovanje možganov (uravnavanje umskih procesov) in tudi biološko uro, uravnava tudi raven sladkorja v krvi, ohranja živčni sitem, tvori hemoglobin.
Vitamin B7 (biotin) je nujen za presnovo ogljikovih hidratov, proteinov, maščob, aminokislin ter rast celic. B9, ki ga bolj poznamo kot folno kislino, je ključen za sintezo DNK, izgradnjo novih celic, zato je izjemno pomembno uživanje v nosečnosti, zlasti v prvih mesecih, in tudi pred zanositvijo; sodeluje v nastajanju eritrocitov (rdečih krvničk), pomemben je za delovanje krvožilnega sistema.
Vitamin B12 (cianokobalamin) sodeluje pri sintezi DNK ter nastajanju eritrocitov in proteinov; pomemben je za živčne celice in razpoloženje ter delovanje srčnožilnega sistema.
Obstaja še vitamin B13, ki pa ni do konca raziskan; tudi kolin in inozitol se štejeta za vitamina B-kompleksa, čeprav po strukturi nista vitamina, a podobno sodelujeta pri presnovi in prenosu živčnih dražljajev.
Vitaminov skupine B organizem ne proizvaja sam, zato jih moramo zaužiti s prehrano. Najboljši vir so kvas, drobovina, zlasti jetra, polnovredna žita, mleko, jajca, meso, ribe, zelena listnata zelenjava, banane, orešasti plodovi, stročnice.
Večina z zdravo uravnoteženo prehrano dobi zadostne količine vitaminov B iz hrane, a so tudi skupine, za katere obstaja večje tveganje pomanjkanja teh vitaminov, denimo starejši od 50 let, saj se nekatera hranila ne morejo dobro absorbirati, pa tudi pri nekaterih prehranskih dietah, denimo vegetarijanski in veganski, in tudi pri pretiranem uživanju alkohola, s pomanjkanjem se lahko spopadajo tudi nosečnice in doječe matere. Na pomanjkanje B-kompleksa kažejo utrujenost, razdražljivost, težave s kožo, nohti, nespečnost.
Vitamini skupine B izboljšujejo telesno odpornost. FOTO: Guliver/Getty Images
Vitamin B1, tiamin, je pomemben za presnovo ogljikovih hidratov, delovanje živčnega sistema, mišic in srca, tudi imunskega sistema, spodbuja rast in izboljšuje mentalne sposobnosti; vitamin B2, riboflavin, deluje pri presnovi ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin, pomemben je za pravilen razvoj živčevja pri plodu in otrocih, koristen za zdravo kožo, nohte, lase in vid.
Vitamin B3, niacin, povečuje telesno energijo, pomemben je za sintezo spolnih hormonov ter delovanje živčnega, krvožilnega in prebavnega sistema, zmanjšuje vrtoglavice, migrene, blaži nekatere driske, vitamin B5 (pantotenska kislina) je pomemben za razpoloženje ter uravnoteženo raven holesterola v krvi.
Vitamin B6, piridoksin, je pomemben za odpornost, nastajanje krvnih celic in hormonov ter delovanje možganov (uravnavanje umskih procesov) in tudi biološko uro, uravnava tudi raven sladkorja v krvi, ohranja živčni sitem, tvori hemoglobin.
Vitamin B7 (biotin) je nujen za presnovo ogljikovih hidratov, proteinov, maščob, aminokislin ter rast celic. B9, ki ga bolj poznamo kot folno kislino, je ključen za sintezo DNK, izgradnjo novih celic, zato je izjemno pomembno uživanje v nosečnosti, zlasti v prvih mesecih, in tudi pred zanositvijo; sodeluje v nastajanju eritrocitov (rdečih krvničk), pomemben je za delovanje krvožilnega sistema.
Vitamin B12 (cianokobalamin) sodeluje pri sintezi DNK ter nastajanju eritrocitov in proteinov; pomemben je za živčne celice in razpoloženje ter delovanje srčnožilnega sistema.
Obstaja še vitamin B13, ki pa ni do konca raziskan; tudi kolin in inozitol se štejeta za vitamina B-kompleksa, čeprav po strukturi nista vitamina, a podobno sodelujeta pri presnovi in prenosu živčnih dražljajev.
Vitaminov skupine B organizem ne proizvaja sam, zato jih moramo zaužiti s prehrano. Najboljši vir so kvas, drobovina, zlasti jetra, polnovredna žita, mleko, jajca, meso, ribe, zelena listnata zelenjava, banane, orešasti plodovi, stročnice.
Vitamin B12 vpliva na zmanjšanje utrujenosti, sodeluje tudi v procesu tvorbe rdečih krvnih celic.
Večina z zdravo uravnoteženo prehrano dobi zadostne količine vitaminov B iz hrane, a so tudi skupine, za katere obstaja večje tveganje pomanjkanja teh vitaminov, denimo starejši od 50 let, saj se nekatera hranila ne morejo dobro absorbirati, pa tudi pri nekaterih prehranskih dietah, denimo vegetarijanski in veganski, in tudi pri pretiranem uživanju alkohola, s pomanjkanjem se lahko spopadajo tudi nosečnice in doječe matere. Na pomanjkanje B-kompleksa kažejo utrujenost, razdražljivost, težave s kožo, nohti, nespečnost.
