SMRČANJE
S prstanom proti apneji
Namesto maske bomo med spanjem nosili poseben prstan, ki bo pomagal ugotoviti, ali med spanjem prenehamo dihati, kar lahko vodi do številnih zdravstvenih zapletov.
Odpri galerijo
Odkrivanje spalne apneje je bilo doslej zelo nepraktično. FOTO: guliver/GETTY IMAGES
Strokovnjaki iz Velike Britanije so razvili visokotehnološki prstan, ki naj bi bil uspešen v boju proti spalni apneji, potencialno nevarni obliki smrčanja, ki poveča tveganje za infarkt in kap. Z nošenjem prstana med spanjem bi lahko učinkoviteje prepoznali to bolezen, ki naj bi bila nediagnosticirana v kar 80 odstotkih primerov.
Spalna apneja se pojavi, ko se mišice v dihalnih poteh sprostijo do te mere, da postanejo popolnoma zaprte, zato se lahko dihanje ustavi za najmanj deset sekund. Zdravimo jo lahko s pritiskom v dihalih, tako da bolnik med spanjem nosi obrazno masko. A za to je treba bolezen najprej diagnosticirati, kar je težko, ker se prizadeti ne zavedajo, kaj se z njimi dogaja med spanjem.
Do zdaj so diagnozo postavljali z uporabo precej nepraktičnih naprav, ki so jih bolniki uporabljali doma. Čez prsi so med spanjem nosili oprijemajoče pasove, ki so merili dihalne gibe, namestili so jim čitalnik srčnih utripov, na obrazu so imeli senzor dihanja, na kazalcu pa merilnik kisika. Druga možnost je, da bolnik preživi noč v bolnišnici za zdravljenje motenj spanja, kjer izvedejo polisomnografijo – to je test, ki snema delovanje možganov med spanjem, raven kisika, srčni utrip, dihanje in celo gibe oči in nog.
Prstan je seveda veliko bolj praktičen. Narejen je iz mehkega silikona in poln senzorjev, ki sledijo spremembam ravni kisika med spanjem. Če pade koncentracija kisika, potem že lahko sumimo, da gre za spalno apnejo, ko se dihalne poti začasno sesedejo in se vnos kisika zmanjša. Prstan se nosi na sredincu ali prstancu, kjer je pretok krvi večji kot v drugih prstih. Na prstanu je nameščena manjša kapsula, v kateri so mehurčki, ki skozi kožo oddajajo rdečo svetlobo.
Ta svetloba prodira skozi žile v bližini kože in jo vsrka beljakovina, poznana kot hemoglobin, ki nosi kisik po telesu. Oddajnik izmeri, koliko svetlobe je bilo vsrkane, kar razkriva, koliko je na hemoglobin vezanega kisika. Pri zdravem človeku je tako imenovana nasičenost med 95 in 100 odstotki. Vse vrednosti pod 90 odstotki so že razlog za skrb in bi lahko bile kazalnik spalne apneje.
V prstanu je prav tako nameščen pospeškometer, drobna naprava, ki sledi gibom roke. Ta lahko ugotovi, kako pogosto se kdo prebudi ali med spanjem spreminja pozicije, ker je bilo njegovo dihanje prekinjeno. Ko možgani ugotovijo, da se je dihanje ustavilo, se prebudijo in spustijo signal dihalnim mišicam, naj se skrčijo, kar ponovno odpre dihalne poti. To se lahko pri milejši obliki spalne apneje zgodi vsakih deset minut, če gre za resnejšo obliko, pa vsaki dve minuti. Številni bolniki se sploh ne spomnijo, da bi se prebudili, ker zaspijo nazaj v nekaj sekundah.
Zjutraj se prstan odstrani in podatki se brezžično pošljejo na mobilni telefon, kjer jih obdela ustrezen program. Te podatke lahko delimo z zdravnikom. Napravo je treba vsak tretji dan napolniti, stane pa manj kot 100 evrov.
Strokovnjak za spalne motnje dr. Neil Stanley je povedal, da bi bila uporaba tovrstnega prstana še posebno primerna za vse tiste, ki spijo sami. »Večina ljudi bi lahko vprašala svojega partnerja, ali so ponoči med spanjem prenehali dihati,« je pojasnil Neil. »Če je odgovor da, potem morajo nujno k osebnemu zdravniku. Spalno apnejo preveč redko prepoznamo, zato je prav vsaka stvar, ki pomaga postaviti diagnozo, več kot dobrodošla.«
Obstaja kombinacija dveh zdravil, ki ju zaužijemo pred spanjem in si s tem olajšamo posledice spalne apneje. V pilotski študiji na 20 bolnikih so znanstveniki odkrili, da tisti, ki so zaužili atomoksetin in oksituinin (običajno predpisan za čezmerno delujoč mehur), med spanjem doživijo izrazito izboljšanje stanja že po eni noči. To dokazuje tudi primerjava s tistimi, ki so zaužili placebo. Zdravili delujeta na živec, ki skrbi za ohranjanje odprtosti dihalnih poti. Na vsak način je napredek na tem področju več kot dobrodošel, saj lahko tovrstne motnje močno vplivajo na kakovost življenja celotne družine.
Zaprte dihalne poti
Spalna apneja se pojavi, ko se mišice v dihalnih poteh sprostijo do te mere, da postanejo popolnoma zaprte, zato se lahko dihanje ustavi za najmanj deset sekund. Zdravimo jo lahko s pritiskom v dihalih, tako da bolnik med spanjem nosi obrazno masko. A za to je treba bolezen najprej diagnosticirati, kar je težko, ker se prizadeti ne zavedajo, kaj se z njimi dogaja med spanjem.
Za bolezen najpozneje izvedo tisti, ki spijo sami. FOTO: guliver/GETTY IMAGES
Do zdaj so diagnozo postavljali z uporabo precej nepraktičnih naprav, ki so jih bolniki uporabljali doma. Čez prsi so med spanjem nosili oprijemajoče pasove, ki so merili dihalne gibe, namestili so jim čitalnik srčnih utripov, na obrazu so imeli senzor dihanja, na kazalcu pa merilnik kisika. Druga možnost je, da bolnik preživi noč v bolnišnici za zdravljenje motenj spanja, kjer izvedejo polisomnografijo – to je test, ki snema delovanje možganov med spanjem, raven kisika, srčni utrip, dihanje in celo gibe oči in nog.
Diagnosticiranje apneje
Prstan je seveda veliko bolj praktičen. Narejen je iz mehkega silikona in poln senzorjev, ki sledijo spremembam ravni kisika med spanjem. Če pade koncentracija kisika, potem že lahko sumimo, da gre za spalno apnejo, ko se dihalne poti začasno sesedejo in se vnos kisika zmanjša. Prstan se nosi na sredincu ali prstancu, kjer je pretok krvi večji kot v drugih prstih. Na prstanu je nameščena manjša kapsula, v kateri so mehurčki, ki skozi kožo oddajajo rdečo svetlobo.
Na trgu obstajajo tudi prstani, ki naj bi zdravili z akopresuro.
Ta svetloba prodira skozi žile v bližini kože in jo vsrka beljakovina, poznana kot hemoglobin, ki nosi kisik po telesu. Oddajnik izmeri, koliko svetlobe je bilo vsrkane, kar razkriva, koliko je na hemoglobin vezanega kisika. Pri zdravem človeku je tako imenovana nasičenost med 95 in 100 odstotki. Vse vrednosti pod 90 odstotki so že razlog za skrb in bi lahko bile kazalnik spalne apneje.
80
odstotkov ljudi sploh ne ve, da ima apnejo.
odstotkov ljudi sploh ne ve, da ima apnejo.
V prstanu je prav tako nameščen pospeškometer, drobna naprava, ki sledi gibom roke. Ta lahko ugotovi, kako pogosto se kdo prebudi ali med spanjem spreminja pozicije, ker je bilo njegovo dihanje prekinjeno. Ko možgani ugotovijo, da se je dihanje ustavilo, se prebudijo in spustijo signal dihalnim mišicam, naj se skrčijo, kar ponovno odpre dihalne poti. To se lahko pri milejši obliki spalne apneje zgodi vsakih deset minut, če gre za resnejšo obliko, pa vsaki dve minuti. Številni bolniki se sploh ne spomnijo, da bi se prebudili, ker zaspijo nazaj v nekaj sekundah.
Kombinacija dveh zdravil
Zjutraj se prstan odstrani in podatki se brezžično pošljejo na mobilni telefon, kjer jih obdela ustrezen program. Te podatke lahko delimo z zdravnikom. Napravo je treba vsak tretji dan napolniti, stane pa manj kot 100 evrov.
Prstan se nosi na sredincu ali prstancu, kjer je pretok krvi večji kot v drugih prstih.
Strokovnjak za spalne motnje dr. Neil Stanley je povedal, da bi bila uporaba tovrstnega prstana še posebno primerna za vse tiste, ki spijo sami. »Večina ljudi bi lahko vprašala svojega partnerja, ali so ponoči med spanjem prenehali dihati,« je pojasnil Neil. »Če je odgovor da, potem morajo nujno k osebnemu zdravniku. Spalno apnejo preveč redko prepoznamo, zato je prav vsaka stvar, ki pomaga postaviti diagnozo, več kot dobrodošla.«
Ženske smrčijo pogostejeŠtudije razkrivajo, da so mlade ženske po nadležnosti smrčanja prvič prehitele moške. Čeprav je nočno smrčanje v glavnem povezano z moškimi srednjih let, ki imajo preveliko telesno težo, so v resnici mlade ženske tiste, ki ponoči držijo vso družino pokonci. Najbolj smrčijo tiste v starostni skupini od 25 do 34 let.
Obstaja kombinacija dveh zdravil, ki ju zaužijemo pred spanjem in si s tem olajšamo posledice spalne apneje. V pilotski študiji na 20 bolnikih so znanstveniki odkrili, da tisti, ki so zaužili atomoksetin in oksituinin (običajno predpisan za čezmerno delujoč mehur), med spanjem doživijo izrazito izboljšanje stanja že po eni noči. To dokazuje tudi primerjava s tistimi, ki so zaužili placebo. Zdravili delujeta na živec, ki skrbi za ohranjanje odprtosti dihalnih poti. Na vsak način je napredek na tem področju več kot dobrodošel, saj lahko tovrstne motnje močno vplivajo na kakovost življenja celotne družine.
