Pretirana vadba škodi

Za marsikoga ni hujšega, kot je bolečina v hrbtenici ali kolenu po naporni vadbi. Seveda nas zanima, kako bi to preprečili. Kot nam pojasni specialist ortopedske kirurgije Marko Mihelak, dr. med., iz centra Zdravje in radost v Slovenski Bistrici, je to težko preprečiti, ker se sklepi z leti vedno bolj obrabljajo. In ker se hialini hrustanec, ki je, pojasni sogovornik, najpomembnejši del sklepa, ne obnavlja in za zdaj ni metode ali zdravila, ki bi ga lahko zadovoljivo obnovila. »Lahko pa poškodbe preprečujemo in obrabo upočasnimo z zdravim načinom življenja, pravilno uravnoteženo prehrano in zdravim gibanjem,« svetuje Mihelak.
Težave s sklepi so pogosto povezane s povečano telesno težo, ki je po besedah specialista ortopedske kirurgije tudi eden najpomembnejših vzrokov za bolečine v sklepih, predvsem ko je govor o kolenu. »Sicer so preostali pomembni dejavniki genetska nagnjenost k hitrejši obrabi hrustančnih površin sklepa, poškodbe oziroma posledica poškodb, poklicna obremenjenost, tudi vrhunski šport in razvojne nepravilnosti.«


V njihovo ambulanto prihajajo pacienti večinoma zaradi težav s sklepi in bolečin v hrbtenici, ki pogosto vsaj delno izvirajo iz parnih fasetnih sklepov med sosednjima vretencema, pravi sogovornik: »Poleg težav s hrbtenico so na prvem mestu težave z velikimi sklepi, od tega koleno na prvem mestu, takoj za tem rama in kolk, nato gleženj in stopalo ter komolec in zapestje.«
 

Pred vadbo pogovor

Trditev, da gibanje na splošno preprečuje težave s sklepi, po besedah sogovornika ni točna. »Pretirana, nepravilna rekreacija oziroma gibanje lahko težave samo poslabša ali je celo glavni vzrok zanje,« pojasni in doda, da v njihovi ambulanti v zvezi s tem opažajo dva spektra težav. Na eni strani so preobremenitvene bolečine, ki nastanejo zaradi pretirane vadbe oziroma nepravilno zastavljene vadbe, ko posamezniki uporabljajo napačne tehnike, so slabo ogreti in po vadbi opravijo premalo razteznih vaj ali jih izvedejo nepravilno. Po drugi strani je lahko vzrok premalo gibanja, preveč statičnih obremenitev na delovnem mestu ali v šoli.
Večkrat slišimo, da naj bi preveč teka negativno vplivalo na kolena. Naš sogovornik pravi, da bi bilo zelo narobe, da bi tek na splošno označili kot nezdravo gibanje, ki prizadene škodo kolenom ali drugemu sklepu spodnjih okončin. »Če je tehnika teka pravilna, če je telesna teža idealna oziroma brez prevelikih odstopanj, če se držimo načel zdrave postopne vadbe in če imamo (relativno) zdrave sklepe, je redna tekaška vadba lahko način gibanja, ki nam pomaga preprečevati težave s sklepi. V nasprotnem primeru pa je tek res lahko neprimeren in povzroča ali slabša težave s sklepi, zlasti koleni. Če imamo kakršne koli težave, je najbolje, da se, preden se lotimo nove športne aktivnosti, posvetujemo z ustreznim strokovnjakom, kateri šport je bolj in kateri manj primeren glede na našo specifično situacijo,« svetuje specialist.


Glede na to, da vedno več posameznikov obiskuje tudi različne organizirane vadbe oziroma se trudi oblikovati svoje telo na različnih napravah v fitnesu, nas je zanimalo, ali v ambulanti obravnavajo tudi povečanje poškodb, ki so posledica te dejavnosti. Mihelak odgovarja, da v svoji praksi na splošno tega ne opaža, a tudi v tem primeru svetuje pravilno vadbo. Najbolje je, pravi, da jo vodi strokovnjak (kineziolog, osebni trener, fizioterapevt) in da je specifična glede na namen posameznika, kaj želi z njo doseči: se denimo želi pripraviti na tekaško sezono, gre za rehabilitacijo po poškodbi ali pa preoblikovanje in učvrščevanje postave.