NAZDRAVJE

Potenje je lahko znak bolezni

Med intenzivno telesno vadbo je zdrav odziv telesa, povsem druga zgodba pa je, če se pojavi nenadno, ko smo v stresu ali denimo zaradi prenizke vrednosti sladkorja v krvi.
Fotografija: Prekomerno in nenadno potenje je lahko znak katere bolezni. FOTO: Spukkato/Getty Images
Odpri galerijo
Prekomerno in nenadno potenje je lahko znak katere bolezni. FOTO: Spukkato/Getty Images

Ob visokih poletnih temperaturah je potenje naš redni spremljevalec. Gre za naravni odziv telesa na vročino, o čemer niti ne razmišljamo preveč, razen ko začnemo zaudarjati po znoju. Rešitev v takih primerih je seveda zelo preprosta: zamenjava oblačil in dobro umivanje najbolj izpostavljenih predelov pod tekočo vodo.

Zaradi hormonskih sprememb potenje pogosteje pesti ženske. FOTO: Guliver/Getty Images
Zaradi hormonskih sprememb potenje pogosteje pesti ženske. FOTO: Guliver/Getty Images

Pa je kdaj potenje lahko tudi znak, ob katerem ne bi smeli odmahniti z roko? Če se res močno potite, morda trpite za hiperhidrozo. Vzrok je pretirana stimulacija simpatičnega živčnega sistema. Četudi v večini primerov ne gre za resno obolenje, je lahko za posameznika zelo neprijetno, saj se pretirano poti pod pazduhami, na dlaneh, podplatih ter na obrazu. Na teh predelih se lahko razvijejo glivične, bakterijske in virusne okužbe kože. Zdravljenje hiperhidroze se razlikuje glede na predel znojenja; lahko uporabljamo močnejše dezodorante, ki jih je mogoče dobiti v lekarnah, pa tudi injekcije botoksa, obstaja celo možnost operacije.

Zaradi hormonskih sprememb potenje pogosteje pesti ženske, in sicer v času nosečnosti ter menopavze. Na prekomerno izločanje potu močno vplivata stres in zaskrbljenost. Strokovnjaki pravijo, da je sestava potu ob stresu v primerjavi s tistim, ki je posledica ohlajevanja telesa, zelo drugačna, to pa vpliva tudi na neprijeten vonj. Ob stresu se iz telesa začne izločati znoj, ki ga proizvajajo apokrine žleze znojnice, ki so samo na določenih predelih telesa, denimo pod pazduhami. Ta vrsta znoja vsebuje maščobe in beljakovine, ki se mešajo z bakterijami na naši koži in pri tem povzročajo smrad. Ko nam je vroče, znoj proizvajajo ekrine žleze znojnice po vsem telesu, pot pa vsebuje večinoma vodo in sol. Kronični stres lahko negativno vpliva na srce, saj povzroči visok krvni pritisk, vse to pa poveča tveganje za srčni napad in možgansko kap.

Potenje in vrtoglavica

Nenadno potenje je lahko posledica prenizke vrednosti sladkorja v krvi, še posebno če ta pade pod 70 mg/dl, bodisi zaradi sladkorne bolezni bodisi naporne vadbe. Ob tem se lahko pojavijo še nekateri drugi simptomi, kot so pospešeno bitje srca, tresenje, rahla slabost, vrtoglavica in zamegljen vid. Težavo hitro rešite, če nekaj pojeste ali popijete. Če se padec vrednosti sladkorja v krvi še kar ne ustavi, morate poiskati zdravniško pomoč.

Ob stresu pot bolj smrdi. FOTO: Antonioguillem/Getty Images
Ob stresu pot bolj smrdi. FOTO: Antonioguillem/Getty Images

Znak za alarm je lahko nenadno prenehanje potenja in hkratni pojav vrtoglavice. To se vam lahko zgodi že med daljšim poletnim sprehodom, še posebno če dlje hodite po žgočem soncu. T. i. anhidroza oziroma nezmožnost normalnega znojenja je lahko zelo nevarna, saj preprečuje naravno ohlajanje telesa. Če ob tem pozabite še na zadosten vnos tekočine, lahko hitro utrpite vročinske bolezni, kot sta toplotna izčrpanost in vročinski udar.

Ob stresu pot bolj smrdi. FOTO: Antonioguillem/Getty Images
Ob stresu pot bolj smrdi. FOTO: Antonioguillem/Getty Images

Rešitev je seveda uživanje dovolj tekočine, predvsem vode, nikakor pa ne sladkanih in alkoholnih pijač, saj boste zaradi njih še bolj dehidrirani. 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije