Poleti vodo nosite ves čas s seboj
Poletje je čas, ko smo zaradi visokih dnevnih temperatur in povečanega potenja še bolj dovzetni za dehidracijo, zato moramo biti še toliko bolj pozorni na količino vode, ki jo vnesemo v telo. Že dolgo velja nekakšno nenapisano pravilo, da bi je morali spiti vsaj dva litra na dan.
»V telo jo vnašamo neposredno v obliki tekočine: voda, mleko, juha, ali posredno kot sestavino hrane: sadje in zelenjava sta pretežno iz vode,« poudarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) in dodajajo, da ima voda pomembno vlogo pri uravnavanju telesne temperature, po krvi preskrbuje celice s hranili in kisikom, odplavlja odpadne snovi, je v prebavnih, sklepnih in drugih telesnih tekočinah, varuje organe in vezivna tkiva.
Količina popite vode je sicer odvisna predvsem od teže posameznika in tudi tega, koliko vode izgubi zaradi telesne dejavnosti. Na splošno velja, da težji ko je človek, več vode mora popiti. In pa seveda tudi, da več ko se rekreira oziroma poti, več dodatne tekočine mora vnesti v telo.
Glavobol, utrujenost, izguba apetita, suha usta in pospešen pulz so zgodnji znaki dehidracije.
Če želimo natančno vedeti, koliko vode bi morali spiti čez dan, to lahko izračunamo. Najprej moramo vedeti, koliko tehtamo. Število kilogramov nato delimo s 30 in dobljeni rezultat vam pove, koliko litrov vode na dan moramo spiti: če tehtamo 60 kilogramov, moramo spiti dva litra na dan, če 100 kilogramov, pa 3,3 litra. Kaj pa, če smo fizično aktivni? Takrat moramo vnos vode v telo seveda povečati: za vsako uro telesne aktivnosti dodamo 3,5 decilitra.
Ob kavi še kozarec vode
Zagotavljanje dovoljšne hidracije je lahko za nekatere zahtevna naloga. Nekateri namreč sploh ne čutijo žeje, ne čutijo, da jim primanjkuje vode. Najpogostejši kazalnik tega je temno rumen ali rumeno rjav urin. »Zgodnji znaki dehidracije so glavobol, utrujenost, izguba apetita, suha usta, pospešen pulz. Opazimo zmanjšano napetost oziroma prožnost kože ter zmanjšano vlažnost sluznic, vdrte oči,« pojasnjujejo na NIJZ in še, da je subjektivni znak dehidracije žeja: »Okolje, starost, spol vplivajo na mehanizem žeje. Otroci in starejši imajo lahko zmanjšan občutek žeje. O stopnji dehidracije se orientiramo predvsem po količini in barvi urina.«
Ima pomembno vlogo pri uravnavanju telesne temperature.
Strokovnjaki predlagajo nekaj osnovnih nasvetov, kako ohranjati primerno raven hidracije. Najbolj je, če s seboj ves čas nosimo steklenico, bidon z vodo in po malem pijemo ves dan. Sladkane pijače zamenjamo s tistimi brez sladkorja ali brez dodatnega sladkorja. Sadne sokove in smutije omejimo na največ en majhen kozarec (150 ml) na dan. Če nam ni všeč okus vode, poskusimo gazirano vodo, sok brez dodanega sladkorja ali dodamo v vodo rezino limone ali limete. Prav tako ne pretiravamo z alkoholnimi pijačami in kavo, saj veljajo za diuretike. To pomeni, da lahko povečajo proizvodnjo urina in potencialno prispevajo k dehidraciji. Če pa oboje pijemo, vmes ne pozabimo na kozarec ali dva vode.
Priporočamo
Predstavitvene informacije
Komentarji:
Priporočamo
