NAPIHNJENOST
Po obroku na sprehod
Kateri so vzroki za napihnjenost in kako si pomagamo, smo vprašali prim. dr. Boruta Kocijančiča, dr. med., specialista internista gastroenterologa z Barsosa.
Odpri galerijo
Napihovanje je lahko posledica zaostajanja preveč zraka, tekočin in hrane v prebavilih. FOTO: Istockphoto
Kaj je napihnjenost in kateri so najpogostejši vzroki zanjo?
Napihovanje v trebuhu je lahko posledica zaostajanja preveč zraka, tekočin in hrane v prebavilih. Občasno jo spremljajo hudi vetrovi. Nastopi kot posledica nepravilnega izbora in uživanja hrane ter pijač, lahko ob akutnih ali resnih kroničnih boleznih, tudi raku, ob jemanju nekaterih zdravil, v menstrualnem obdobju, pri alergičnih reakcijah, pri preobčutljivih za laktozo ali gluten ter pri nezadostnem gibanju. Če se znaki napihnjenosti ponavljajo, priporočamo obisk zdravnika. Sicer pa so, da izločimo možnost razvoja kronične bolezni, priporočljivi preventivni pregledi, katerih glavni namen je v telesu dovolj zgodaj odkriti spremembe, ki lahko privedejo do resnejše bolezni, in se nanje čim prej odzvati.
Kdaj se najpogosteje pojavi?
Najpogosteje se pojavi pri ljudeh, ki na hitro zaužijejo prevelike obroke z veliko ogljikovimi hidrati in preveč maščobami, obroke s preveč sadja, pri prevelikim uživanju stročnic, hrušk, grozdja ter pitju večjih količin gaziranih pijač ali svežih sokov. Zaradi preslabe in prehitre prebave se razvije veliko plinov, ki dodatno povzročijo težave. Odvajanje blata in plinov lahko stanje izboljša.
Ali napihnjenost vedno spremljajo plini?
Razgrajevanje hrane se začne že v ustih, nadaljuje predvsem v želodcu in delno v začetnem delu črevesja, kjer se hrana tudi vsrka. Praviloma se veliki in nepravilni obroki v tankem črevesu ne razgradijo v celoti. Neprebavljena hrana nato potuje v debelo črevo, kjer je izpostavljena obilici raznih sokov in encimov, nepravilna razgradnja pa povzroči nastajanje neugodnih plinov, ki povzročajo napetost, nelagodje ali hotno in nehotno izločanje plinov, kar je lahko za osebo ali okolico moteče.
Kako si lahko sami pomagamo?
Pomembno je jesti večkrat dnevno, manjše obroke, izbirati ustrezne sestavine, hrano je treba dobro prežvečiti, pomagajo lahko probiotiki, posebno če zaradi katerega koli vzroka jemljemo antibiotike. Kajenje zmanjšuje izločanje sline in s tem zavira prebavo hrane. V prehrano bi morali vključiti vsaj 30 gramov vlaknin na dan. Če je v naši prehrani veliko stročnic, še posebno fižola, jih pred kuhanjem čez noč namočite. Naslednji dan odlijte vodo in prilijte svežo in jih šele nato skuhajte. Uživajte manj surove hrane. S kuhanjem se hrana zmehča in rahlo obdela, da je lažje prebavljiva. Med hrano, ki povzroča vetrove, štejemo stročnice (čičerika, leča, fižol, grah), brokoli, brstični ohrovt in cvetačo. Prehrana, ki vsebuje veliko pšenične moke, je eden izmed najbolj pogostih krivcev za napihnjenost. Za en teden jo izločite iz vsakdanjih obrokov in ugotovili boste, ali jo lahko krivite za težave. Veliko ljudi ima tudi težave s prebavljanjem laktoze, mlečnega sladkorja, bolezni pravimo laktozna intoleranca. Poskusite za en teden izločiti vse mlečne izdelke (mleko, jogurte, sire) in jih nadomestite z rastlinskimi različicami (sojino, riževo, mandljevo mleko in jogurti, tofu). Lahkotno gibanje bo pomagalo, da se bodo plini premaknili po prebavnem traktu. Dobra zamisel je, da se po obroku podate na krajši, 15-minutni sprehod.
Napihovanje v trebuhu je lahko posledica zaostajanja preveč zraka, tekočin in hrane v prebavilih. Občasno jo spremljajo hudi vetrovi. Nastopi kot posledica nepravilnega izbora in uživanja hrane ter pijač, lahko ob akutnih ali resnih kroničnih boleznih, tudi raku, ob jemanju nekaterih zdravil, v menstrualnem obdobju, pri alergičnih reakcijah, pri preobčutljivih za laktozo ali gluten ter pri nezadostnem gibanju. Če se znaki napihnjenosti ponavljajo, priporočamo obisk zdravnika. Sicer pa so, da izločimo možnost razvoja kronične bolezni, priporočljivi preventivni pregledi, katerih glavni namen je v telesu dovolj zgodaj odkriti spremembe, ki lahko privedejo do resnejše bolezni, in se nanje čim prej odzvati.
Kdaj se najpogosteje pojavi?
Najpogosteje se pojavi pri ljudeh, ki na hitro zaužijejo prevelike obroke z veliko ogljikovimi hidrati in preveč maščobami, obroke s preveč sadja, pri prevelikim uživanju stročnic, hrušk, grozdja ter pitju večjih količin gaziranih pijač ali svežih sokov. Zaradi preslabe in prehitre prebave se razvije veliko plinov, ki dodatno povzročijo težave. Odvajanje blata in plinov lahko stanje izboljša.
Ali napihnjenost vedno spremljajo plini?
Razgrajevanje hrane se začne že v ustih, nadaljuje predvsem v želodcu in delno v začetnem delu črevesja, kjer se hrana tudi vsrka. Praviloma se veliki in nepravilni obroki v tankem črevesu ne razgradijo v celoti. Neprebavljena hrana nato potuje v debelo črevo, kjer je izpostavljena obilici raznih sokov in encimov, nepravilna razgradnja pa povzroči nastajanje neugodnih plinov, ki povzročajo napetost, nelagodje ali hotno in nehotno izločanje plinov, kar je lahko za osebo ali okolico moteče.
Kako si lahko sami pomagamo?
Pomembno je jesti večkrat dnevno, manjše obroke, izbirati ustrezne sestavine, hrano je treba dobro prežvečiti, pomagajo lahko probiotiki, posebno če zaradi katerega koli vzroka jemljemo antibiotike. Kajenje zmanjšuje izločanje sline in s tem zavira prebavo hrane. V prehrano bi morali vključiti vsaj 30 gramov vlaknin na dan. Če je v naši prehrani veliko stročnic, še posebno fižola, jih pred kuhanjem čez noč namočite. Naslednji dan odlijte vodo in prilijte svežo in jih šele nato skuhajte. Uživajte manj surove hrane. S kuhanjem se hrana zmehča in rahlo obdela, da je lažje prebavljiva. Med hrano, ki povzroča vetrove, štejemo stročnice (čičerika, leča, fižol, grah), brokoli, brstični ohrovt in cvetačo. Prehrana, ki vsebuje veliko pšenične moke, je eden izmed najbolj pogostih krivcev za napihnjenost. Za en teden jo izločite iz vsakdanjih obrokov in ugotovili boste, ali jo lahko krivite za težave. Veliko ljudi ima tudi težave s prebavljanjem laktoze, mlečnega sladkorja, bolezni pravimo laktozna intoleranca. Poskusite za en teden izločiti vse mlečne izdelke (mleko, jogurte, sire) in jih nadomestite z rastlinskimi različicami (sojino, riževo, mandljevo mleko in jogurti, tofu). Lahkotno gibanje bo pomagalo, da se bodo plini premaknili po prebavnem traktu. Dobra zamisel je, da se po obroku podate na krajši, 15-minutni sprehod.
