Intervju s pridelovalcem mleka

Kdo v družini je vse vpleten v delo na kmetiji?
Dejansko celotna družina – jaz kot gospodar, žena (sicer nosilka dopolnilne dejavnosti), starši, brat (na kmetiji pomaga v prostem času, sicer pa ima redno službo). 

Kako velika je vaša kmetija in koliko krav molznic imate?
Trenutno naša kmetija obsega 15 hektarov obdelovalne površine, 20 hektarov gozda in 14 arov vinograda. Glavna dejavnost je pridelava mleka. V hlevu imamo trenutno 34 glav goveda sivorjave pasme in od tega 22 krav molznic.

Kako poteka vaš tipičen dan?
Naš tipičen dan je odvisen od sezone: ob 6h vstanem, okrog 6.30 sva z očetom v hlevu, da nakrmiva in pomolzeva krave. V pašni sezoni gredo po končani molži na pašo, čez dan pa je moje delo odvisno od letnega časa. Pozimi je na vrsti krmljenje, molža in vsakodnevna skrb za živali (npr. nega parkljev), vzdrževalna dela na strojih, priprava drv za kurjavo ter tudi turistična zasedenost. Čez rastno sezono pa je na kmetiji največ dela in gostov – vse delo je posvečeno pripravi krme za živino (od gnojenja, oranja, košenja, spravila krme). V zimskem času nakrmimo in pomolzemo krave okoli 17h, poleti pa to zaradi daljšega dne opravimo nekoliko kasneje. Sicer je pa delo precej vezano na vreme, saj delamo »v tovarni pod milim nebom«.

Ali se krave pasejo na pašnikih in koliko časa v letu se pasejo; kje so pozimi?
Pozimi so krave v hlevu, čez rastno sezono pa so presušene krave in mlada živina na paši. Sami jih ne naganjamo v hlev in so tako nenehno zunaj. Krave molznice gredo spomladi ven, da se pregibajo, po drugi košnji pa jih začnemo pasti.

Koliko ur na dan se ukvarjate z živalmi? Na kratko nam opišite vsakodnevno skrb za vaše krave molznice? Ali ima vsaka krava ime?
Glede na to, da je čreda majhna oz. srednje velika, imajo vse krave imena in jih tako tudi kličemo. Vsakodnevna skrb zajema: zjutraj, ko pridemo v hlev, se najprej prisloni krma, ki je ostala od prejšnjega dne, nazaj v jasli. Nato sledi krmljenje, kidanje gnoja, nastiljanje, molža, dajanje krmil in vitaminov. Pozimi, ko niso veliko zunaj, je pogosto na vrsti tudi krtačenje za boljše počutje. Čez zimo so krave molznice v hlevu, zato smo poskrbeli, da je ta kar se da svetel in zračen, da dobijo dovolj dnevne svetlobe in svežega zraka. Krave se boljše počutijo pri nižjih temperaturah. Mlečna proizvodnja je najboljša do 20 °C, pri višji temperaturi pa začne usihati. Pri vročini so krave v senci, na razpolago imajo svežo vodo in možnost prhe, da se nekoliko ohladijo. Smo na hribčku, zato poleti prijetno pihlja ter se tako naše krave dobro počutijo. V najhujši vročini se nikoli ne pasejo, sicer pa se znajdejo tudi same in lepo skrbijo zase.

Kaj naredite z mlekom – ali ga predelujete sami (če da, katere izdelke izdelujete) ali ga oddajate mlekarni?
Večino mleka, verjetno vsaj 98 %, prodamo v Mlekarno Celeia, ki ga pridejo iskati vsak drugi dan. Mi poskrbimo za čistočo, da ne bi prišlo do okužb – skrb za to se sicer začne že pri sami krmi, in da je mleko ustrezno ohlajeno, da se ne pokvari. Doma porabimo nekaj mleka za lastno gospodinjstvo, iz katerega naredimo mladi sir ali maslo, trenutno pa nimamo lastne predelave za prodajo.


Katera so posebna znanja, ki jih morate kot pridelovalec imeti?
Najprej sem delal v industriji in po vrnitvi na kmetijo sem se moral kljub odraščanju na njej na novo učiti in priučiti veliko del. Delo na kmetiji ni samo vstajanje, molža in pospravljanje hleva. Zraven je potrebno še veliko drugih znanj. Pri pridelavi mleka moramo vedeti, kaj potrebujejo krave, kaj vpliva na kakovost mleka, HACCAP, kako upravljati mrzle verige, čiščenje, kdaj, kaj in kako gnojiti, moramo imeti znanje o poljedelstvu, veterini, poznati moramo ekonomiko in vodenje knjigovodstva – cel kup kompleksnih znanj, na katera pred začetkom človek dejansko ne pomisli. Treba je poznati vse sanitarne, davčne in druge predpise, omejitve ipd. Tu zelo prav pride moje znanje iz preteklih let, ko sem delal v industriji (Peter Apat je v preteklosti vodil razvoj izpušnih sistemov pri podjetju Akrapovič, op. a.) – uporaba podatkov, evidence in računovodstvo. Pri vodenju podatkov mi zelo koristi program, ki je namenjen prav kmetovalcem in mi omogoča vodenje evidenc in knjigovodstvo na računalniku ali po telefonu ter shranjevanje v oblak. Sproti lahko shranjujem vse evidence o opravilih – kje, zakaj in koliko sem gnojil, kaj in kdaj sem škropil, koliko sem pospravil, kdaj in na kakšen način so bile živali osemenjene, kdaj jih je treba ponovno osemeniti … To mi zelo olajša vodenje evidenc.

Kako skrbite za dobro počutje živali na vaši kmetiji?
Vsakodnevno poskrbimo za kakovostno krmo, živali pa imajo vedno na razpolago svežo vodo. Skrbimo tudi za dobro klimo v hlevu, ki je zasnovan tako, da je zračen in svetel, kar preprečuje tudi določene bolezni (npr. pljučnice). Krave imajo na razpolago bogato steljo. Lani je na nekem delu hleva kravam začelo drseti, zato smo po tleh dali gumo, da jim ne drsi več. Imajo dobro hrano, poskrbimo, da se krave dobro počutijo, zato vedno vlagamo v hlev in skrbimo za dobrobit krav.

Kako pomembna je ustrezna skrb za higieno v hlevu?
Pri kravah je enako kot pri ljudeh – potrebna je ustrezna skrb za higieno. 

Zakaj je pomembno, da živali jedo ustrezno, kakovostno krmo?
Naše krave so izbirčne, ne bodo jedle vsake krme, še posebej ne slabe kakovosti. Zato moramo biti zelo pazljivi, kdaj krmo kosimo, kdaj je shranjena ipd. Koruzno silažo posamično polagamo, da lahko sproti odstranimo morebitne plesnive kepe, ki jih avtomatski mešalnik (mešalna prikolica) ne odstrani. Kakovostna krma je zelo pomembna, ker s tem posledično tudi preprečimo morebitno potrebno zdravljenje. Dobra, kakovostna krma kravam omogoči boljše zdravje, zato je tudi pridelek kakovosten. Minimalno uporabljamo dodatke, npr. krmila. 

Kaj je iz vaših izkušenj najpomembnejše za dobrobit živali, da se dobro počutijo?
Vse, o čemer smo do sedaj govorili. Ustrezni življenjski pogoji, ki kravam zagotavljajo dobro počutje (zračnost, svetlost hleva, sveža voda in stelja, krtačenje, skrb za parklje ipd.), kakovostna krma, ki jo krave rade in z užitkom pojedo, in higiena v hlevu. Zavedati se moramo, da se krave, tako kot mi, rade dobro počutijo, jejo kakovostno hrano, sledijo svojim vzgibom (poleti v vročini poležavajo v senci in podobno).


Kaj menite, zakaj je dobro, da potrošnik izbere slovensko mleko in slovenske mlečne izdelke?
Na splošno menim, da je dobro jesti lokalno. Če je izdelek pridelan na zemlji, kjer živimo in kjer smo odraščali, kjer so tudi naravne danosti najboljše, je to za nas samo dobro. Lokalno jabolko avtohtone sorte bo vedno boljše in za nas bolj zdravo kot uvoženo in umetno zorjeno jabolko. Tudi pot, ki jo opravi lokalni izdelek, je neprimerljivo krajša. Če je izdelek prepotoval ogromne razdalje in je kljub temu cenejši od lokalnega, dosti pove o njegovi kakovosti. Domači izdelki imajo neprimerljivo višjo kakovost od uvoženih. Prav je, da jemo in spodbujamo lokalno. Ni pa prav, da kmetje skušamo prepričati slovenskega kupca, naj je lokalno, medtem pa sami ne delamo enako in imamo hladilnike polne tuje hrane. Šele ko bomo sami pričeli jesti domačo hrano, lahko to pričakujemo tudi od kupcev. Ti se žal še vedno bolj ozirajo na količino in ceno kot pa na kakovost hrane, ki jo uživajo. Prav ni tudi to, da kmetje drug drugemu zbijamo ceno, zlasti pri visokokakovostnih izdelkih, kakršno je seneno mleko. Slovensko mleko je izredno visoke kakovosti, a žal se veliko kupcev tega sploh ne zaveda in kupuje cenejše mleko slabše kakovosti.