Gostilna Pri Gorjancu, Ljubljana

Pri Gorjancu se dobro je in pije že 200 let. Zato ni čudno, da je gostilna s tako trdnimi temelji nadvse priljubljena in oblegana predvsem za nedeljska kosila in družinska srečanja oziroma praznovanja. Res smo imeli srečo, da smo dobili zadnjo prosto mizo za nedeljsko kosilo.

Jedilni list ponuja pester izbor tradicionalnih slovenskih jedi. Začeli smo s popečenim mladim sirom na žaru, ki so ga servirali na solatno posteljico in posuli s praženimi pinjolami. Sladkobnost pinjol in rukola z zemeljskimi notami in pikantnostjo sta lepo dopolnili mlečnost tega krožnika. Vinska karta ponuja približno 30 buteljk vinarjev iz vseh vinskih dežel Slovenije, a smo se kot večina gostov odločili za odprto vino. Štembergerjev cviček iz Šentjerneja je lahkoten, z aromami jagode, češnje, maline, prijetne svežine in uglajenosti. Pospremil je vse krožnike, ki smo jih izbrali.


Brez klasike, kuhanega govejega jezika, ni šlo. Bil je mehek, voljan, serviran s tankimi rezinami marinirane čebule v kisu. Izvrsten domač kruh smo namakali v omako iz mešanice juhe in bučnega olja. V slast nam je šlo! Telečja pečenka, več ur počasi pečena, mehka, sočna in polnega okusa, se je božansko topila v ustih. Pražen krompir, še ena klasika domače gostilne, je bil popoln.


Oči so bile lačne in naročili smo kar celega ocvrtega piščanca. Pa sploh nismo bili edini, ki smo jo iz gostilne mahnili z vrečko. Hrustljava panada brez maščobe, v sredini pa lepo začinjeno, sočno meso. Mešana solata iz radiča, zelja, paradižnika, zelene solate in fižola bi bila lahko tudi samostojna jed, a smo jo z lahkoto zmazali s piščancem, čeprav so porcije velike.
Kosila v domači gostilni ni brez sladice. Kakšen harmoničen štrudelj! Sočen, maslen, v zajetnem jabolčnem nadevu je bilo ravno prav začimb. Topil se je v ustih in ponujal ravnovesje slastnega nadeva, obdanega s hrustljavim testom. Kot da bi bil pečen ta trenutek. Ko zraven priložijo še malce sladke smetane, je jedčevo doživetje popolno.


Dvestoletno tradicijo nadaljuje Rok Kanc. Skrbno bdi nad preverjenimi sestavinami in vselej ponavlja, da družina ne bi ponudila ničesar, česar ne bi sama jedla. Ta dan ga je v gostilni odlično nadomestil sin Luka z nasmejano, urno in prijazno strežno ekipo. Glavni kuhar Lazar Dobič je v hiši že od 1989., skrivnosti dobre domače kuhinje pa se je učil od Rokove mame. Iz stare, dobre domače gostilne, kakršnih ni več prav veliko, se vam zato ne bo mudilo domov.