Debelost je resna grožnja, vpliva na vse organske sisteme
Debelost, kronična presnovna bolezen, je posledica dolgotrajnega neravnovesja med energijskim vnosom in porabo, kar pomeni, da posameznik v telo vnaša več energije, kot je porabi. A na vzroke vplivajo tudi številni drugi dejavniki, biološki, vedenjski, okoljski, psihološki, družbeni in tudi dedni, v ozadju so lahko pomanjkanje spanja, čezmerni stres, hormonska neravnovesja in nekatera zdravila.
Debelost lahko močno vpliva na kakovost vsakdanjega življenja.
»Debelost se razvije kot posledica številnih vzrokov, ki se med seboj prepletajo,« pojasnjuje dr. Boštjan Martinc, mag. farm., spec., iz Lekarniške zbornice Slovenije, ob današnjem evropskem dnevu debelosti. In kaj bo letos v središču? »Ciljano bodo ugotavljali ogroženost glede prekomerne telesne teže in debelosti, ljudem predstavili tveganja, izvajali svetovalno dejavnost o tej temi in preventivne meritve, torej telesne teže, obsega pasu, merjenja telesne mase,« odgovarja sogovornik in poudarja, da lahko debelost resno ogrozi zdravje, med drugim je povezana s povečanim tveganjem za diabetes tipa 2, bolezni srca in ožilja, povišan krvni tlak, bolezni sklepov, dihalne težave in določene vrste raka ter duševna stanja.
»Da bi ocenili, ali ima posameznik ustrezno telesno težo, pogosto uporabljamo indeks telesne mase, ki ga izračunamo tako, da telesno maso v kilogramih delimo s kvadratom telesne višine v metrih. O čezmerni teži govorimo, kadar je ITM med 25 in 29,9 in ima posameznik več telesne mase, kot je priporočljivo. To še ne pomeni nujno resnega tveganja za zdravje, vendar lahko dolgotrajno vodi v razvoj debelosti. O debelosti pa govorimo, kadar ITM preseže vrednost 30. Takrat gre že za stanje, ki predstavlja pomembno zdravstveno tveganje in zahteva takojšnje ukrepanje, po potrebi tudi z medicinsko pomočjo,« pravi.
Ovire in bolečine
Čezmerna telesna maščoba vpliva na delovanje skoraj vseh organskih sistemov, poleg tega so osebe z debelostjo dovzetnejše za zaplete ob operacijah, slabše prenašajo anestezijo in imajo večje tveganje za zaplete pri nalezljivih boleznih, kar se je pokazalo tudi med pandemijo.
Zdrav življenjski slog vključuje tudi dovolj kakovostnega spanja.
»Debelost lahko močno vpliva na kakovost vsakdanjega življenja, saj omejuje telesno gibljivost, zmanjšuje vzdržljivost in otežuje povsem običajna opravila. Ljudje z debelostjo se lahko srečujejo s kroničnimi bolečinami v hrbtu, kolenih ali kolkih, debelost pa ima tudi izrazit vpliv na psihološko počutje in samopodobo,« dodaja sogovornik in sklene, da je osnova zdravega življenjskega sloga pestra in zmerna prehrana: »To pomeni, da uživamo čim več svežega sadja in zelenjave, polnovrednih žit, zdravih maščob in kakovostnih beljakovin. Pomembno je omejevati predelano hrano, sladke pijače, hitro prehrano, prevelike količine sladkorja in soli. Redni in manjši obroki čez dan pomagajo ohranjati stabilno raven energije in preprečujejo prenajedanje. Drugi ključni steber je redna telesna dejavnost, priporočljivo je vsaj 150 minut zmerno intenzivne vadbe na teden. Zdrav življenjski slog vključuje tudi dovolj kakovostnega spanja, prav tako pomembni pa so skrb za duševno zdravje, obvladovanje stresa, uravnavanje čustev in iskanje ravnotežja med obveznostmi in počitkom.«
