Celiakija se kaže različno, z več kot 200 simptomi
Celiakija je posledica preobčutljivosti za gluten, proteine zrnja pšenice in tudi zrnja ječmena, rži, pire in ovsa. Gluten lahko povzroči stanjšanje sluznice tankega črevesa, čemur sledijo zmanjšana funkcija črevesa in motnje v absorpciji hrane. Bolniki imajo zaradi tega prebavne težave, velikokrat jim primanjkuje pomembnih hranil, mineralov in vitaminov, pojavijo se lahko tudi resni zapleti na drugih organih. Celiakija je kronična avtoimunska bolezen, ki je neozdravljiva, lahko pa jo nadzorujejo – s strogo in dosledno brezglutensko dieto.
Celiakija, za katero zbolita do 2 odstotka prebivalstva, se kaže različno, z več kot 200 simptomi, prav tako povzroča različne težave skozi različna življenjska obdobja. Po podatkih Slovenskega društva za celiakijo se prvi znaki pokažejo v od treh do šestih mesecih po začetku uživanja jedi, ki vsebujejo gluten, najpogostejši pa so atipični simptomi, na primer zastoj pri rasti, pomanjkanje teka, osteoporoza, zaprtje, slabokrvnost, ki se ne izboljša niti z jemanjem železa, pomanjkanje vitamina D, upad kostne mase, razdražljivost, glavobol, utrujenost, poškodbe zobne sklenine, pogoste afte ustne sluznice, zapoznela adolescenca, izpadanje las.
Celiakija se lahko pokaže tudi na koži, in sicer s srbečimi žuljastimi izpuščaji na licih, na zunanji strani komolca in kolena ter na zadnjici, driska, napenjanje in bolečine v trebuhu ter hujšanje pa se izrazijo le pri manjšem deležu obolelih. Bolniki, ki se ne držijo diete, tvegajo tudi rakavo obolenje, neplodnost, spontane splave, nevrološke težave.
Do sedemkrat dražja
Kot rečeno, je za bolnika s celiakijo edina rešitev strog jedilnik, ki ne sme vsebovati pšeničnih, ječmenovih, rženih in ovsenih beljakovin. Dovoljena so živila, kot so krompir, koruza, riž, soja, ajda, rumeni fižol, gotove jedi iz janeževe moke ter pšenični škrob brez beljakovin, ter živila, ki so označena kot brezglutenska. In čeprav je ustrezna prehrana edino razpoložljivo zdravilo za bolnike, se ti pogosto le stežka prehranjujejo po zastavljenih smernicah, zato v Slovenskem društvu za celiakijo ob mesecu celiakije, ki je tradicionalno maj, in današnjem svetovnem dnevu odločevalce pozivajo k čimprejšnji ureditvi tega področja in odpravi neenakopravnega položaja bolnikov.
Brezglutenska dieta je namreč bistveno dražja od običajne prehrane, tudi do sedemkrat; mnogi si tako dragih živil ne morejo privoščiti, zato obolevajo za hudimi zapleti. Če je za najmlajše vsaj delno poskrbljeno z dodatkom za nego otroka, pa je Slovenija ena redkih držav, kjer je zdravljenje celiakije pri odraslih povsem bolnikovo breme, zato v društvu pozivajo k zagotavljanju mesečne denarne pomoči, ki ne sme biti odvisna od socialnega položaja bolnika in tudi ne obdavčena.
Po prvotno izraženi podpori ministrstva za zdravje ter ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti jeseni 2023 je o finančni pomoči posameznikom z diagnosticirano celiakijo po 18. letu starosti oziroma po 26. letu, če se posameznik šola, vse potihnilo.
