OKUSI
Al Cavalluccio, Devin
Klasični morski okusi le nekaj metrov od morja s čudovitim razgledom.
Odpri galerijo
Gratinirane kapesante
Devin je ena sama legenda, naj gre za hrepenenje lepe Vide ali nesrečno graščakinjo, ki jo je ljubosumni mož skozi okno pahnil v morje, kjer je na belih skalah okamnela. Le nekaj metrov narazen sta si bili včasih restavracija Dama Bianca in Al Cavalluccio konkurenca, danes pa imata isto lastnico. Zato je Dama Bianca zaprta ob sredah, pri morskem konjičku pa počivajo ob torkih.
Dušo smo si privezali z gratiniranimi kapesantami, meso je bilo z nogico čvrsto pritrjeno na školjko, temu primeren je bil okus – usta je preplavila slastnost, mineralnost morja sta podčrtala dobro oljčno olje in ravno pravšnja količina drobtin. To je umami, peti okus! Ujel se je z mehkobo in lahkotnostjo hišnega friulana, pri nas sauvignonasse, ki je z aromami cvetja, citrusov in rumenega jabolka ter kančkom mandljeve grenkobe pospremil vse krožnike. Na drugem so bile poleg kapesante še gratinirane kaneštrele in kapelunge. Mineralno-sladkoben okus in svežina!
Špageti z vongolami so na takšni terasi klasika. Testenina je bila kuhana al dente, prepojena s slastnostjo in mineralnostjo vongol – tako so bile sveže, da so skoraj skakale s krožnikov. Tudi domači fuži s škampi so se dobro odrezali. Ravno prav kuhani so se okopali v pravi paradižnikovi omaki, v katero so dodali male paradižnike, polne sonca. Kislo-sladkasta omaka, voljna testenina in sladkasti škampi so se brez velike filozofije in zapletenih tehnik povezali v enostavno, a prefinjeno jed. V pookusu je bilo ravno toliko čilija, da je okus trajal in trajal, kar je kar klicalo po novem kozarcu vina. Sicer imajo dober izbor vinskih etiket, denimo Zidarich, Venco, Villa Russiz, Škerk..., a smo ostali kar pri odprtem vinu.
Za kalamare na žaru sploh nismo potrebovali noža, pod hrustljavo zapečeno skorjico so bili tako mehki. Pokapali smo jih z Lisjakovim oljčnim oljem, kar jim je dodalo še kanček pikantnosti in herbalnosti.
Z izbiro sladice smo navdušili tudi okusojedca, ki sicer ne mara preveč za sladko. A ko je predse dobil krožnik na žaru pečenih škampov, se mu je kar smejalo. Čvrsti sočni škampi so bili obogateni z aromo dima, ki je še poudarila njihovo sladkobnost. In tu se pokaže mojstrstvo v pripravi, saj okusi morja ne prenesejo močnih dodatkov, kompliciranja in predolgega cmarjenja na ognju.
Jedli smo že v lepših restavracijah. A ko smo kot po čudežu dobili zadnjo prosto mizo in uživali v bonvivanski atmosferi, tako značilni za italijanske obede, smo le nekaj metrov od morja s čudovitim razgledom, kar je že samo po sebi užitek, doživeli tako gostoljuben sprejem in pristne, sicer nič več kot klasične okuse, da smo lahko samo zavzdihnili: Mamma mia!
Fuži s škampi
Dušo smo si privezali z gratiniranimi kapesantami, meso je bilo z nogico čvrsto pritrjeno na školjko, temu primeren je bil okus – usta je preplavila slastnost, mineralnost morja sta podčrtala dobro oljčno olje in ravno pravšnja količina drobtin. To je umami, peti okus! Ujel se je z mehkobo in lahkotnostjo hišnega friulana, pri nas sauvignonasse, ki je z aromami cvetja, citrusov in rumenega jabolka ter kančkom mandljeve grenkobe pospremil vse krožnike. Na drugem so bile poleg kapesante še gratinirane kaneštrele in kapelunge. Mineralno-sladkoben okus in svežina!
Kalamari na žaru, pečen krompir
Špageti z vongolami so na takšni terasi klasika. Testenina je bila kuhana al dente, prepojena s slastnostjo in mineralnostjo vongol – tako so bile sveže, da so skoraj skakale s krožnikov. Tudi domači fuži s škampi so se dobro odrezali. Ravno prav kuhani so se okopali v pravi paradižnikovi omaki, v katero so dodali male paradižnike, polne sonca. Kislo-sladkasta omaka, voljna testenina in sladkasti škampi so se brez velike filozofije in zapletenih tehnik povezali v enostavno, a prefinjeno jed. V pookusu je bilo ravno toliko čilija, da je okus trajal in trajal, kar je kar klicalo po novem kozarcu vina. Sicer imajo dober izbor vinskih etiket, denimo Zidarich, Venco, Villa Russiz, Škerk..., a smo ostali kar pri odprtem vinu.
Za kalamare na žaru sploh nismo potrebovali noža, pod hrustljavo zapečeno skorjico so bili tako mehki. Pokapali smo jih z Lisjakovim oljčnim oljem, kar jim je dodalo še kanček pikantnosti in herbalnosti.
Z izbiro sladice smo navdušili tudi okusojedca, ki sicer ne mara preveč za sladko. A ko je predse dobil krožnik na žaru pečenih škampov, se mu je kar smejalo. Čvrsti sočni škampi so bili obogateni z aromo dima, ki je še poudarila njihovo sladkobnost. In tu se pokaže mojstrstvo v pripravi, saj okusi morja ne prenesejo močnih dodatkov, kompliciranja in predolgega cmarjenja na ognju.
Gratinirane kapesante
Jedli smo že v lepših restavracijah. A ko smo kot po čudežu dobili zadnjo prosto mizo in uživali v bonvivanski atmosferi, tako značilni za italijanske obede, smo le nekaj metrov od morja s čudovitim razgledom, kar je že samo po sebi užitek, doživeli tako gostoljuben sprejem in pristne, sicer nič več kot klasične okuse, da smo lahko samo zavzdihnili: Mamma mia!
