DRAGO
Za tuna plačali 7500 evrov
Dragoceno ribo je kupila norveška restavracija. Modroplavuti tun je cenjena sestavina japonskih jedi.
Odpri galerijo
Tržne cene za ekskluzivne ribe zdaj niso izjemno visoke. FOTOGRAFIJI: Guliver/Getty Images
Restavracija iz severnega norveškega mesta Bodø je za atlantskega modroplavutega tuna plačala neverjetnih 7500 evrov. Čeprav so tržne cene za ekskluzivne ribe trenutno nizke, so se vseeno odločili za drago investicijo. Ribolov na modroplavutega tuna je bil na Norveškem prepovedan med letoma 2007 in 2014.
Rekordno prodajo so zabeležili leta 2013, ko so na sloviti tokijski ribji tržnici Cukidži 221-kilogramski primerek prodali za 1,76 milijona dolarjev (1,5 milijona evrov). Kakih 40 odstotkov svetovnega ulova modroplavutega tuna gre na Japonsko, kjer je draga in visoko cenjena sestavina sušijev in sašimijev.
No, norveški mediji poročajo, da je restavracija plačala 75.000 kron za eno samo ribo oziroma 400 kron za kilogram. Jarle Uthaug, kapitan ladje, ki je ujela drago ribo, je povedal, da ne ve povsem natančno, zakaj je dosegla tako visoko ceno: »Morda je veliko členov v verigi in vsak mora dobiti denar od modroplavutega tuna.«
Logistika in prevoz sta draga in precej prispevata k višjim nakupnim cenam rib. Atlantski modroplavuti tun je na seznamu ogroženih vrst organizacije World Wide Fund, kar pomeni, da morajo ladje, ki bi te ribe rade lovile, plačati, da imajo na krovu mednarodnega inšpektorja. Potrebne so posebne metode za ulov in spravilo teh rib, ki lahko plavajo s hitrostjo do 70 kilometrov na uro.
Slastni suši
Rekordno prodajo so zabeležili leta 2013, ko so na sloviti tokijski ribji tržnici Cukidži 221-kilogramski primerek prodali za 1,76 milijona dolarjev (1,5 milijona evrov). Kakih 40 odstotkov svetovnega ulova modroplavutega tuna gre na Japonsko, kjer je draga in visoko cenjena sestavina sušijev in sašimijev.
No, norveški mediji poročajo, da je restavracija plačala 75.000 kron za eno samo ribo oziroma 400 kron za kilogram. Jarle Uthaug, kapitan ladje, ki je ujela drago ribo, je povedal, da ne ve povsem natančno, zakaj je dosegla tako visoko ceno: »Morda je veliko členov v verigi in vsak mora dobiti denar od modroplavutega tuna.«
40
odstotkov svetovnega ulova modroplavutega tuna gre na Japonsko.
odstotkov svetovnega ulova modroplavutega tuna gre na Japonsko.
Logistika in prevoz sta draga in precej prispevata k višjim nakupnim cenam rib. Atlantski modroplavuti tun je na seznamu ogroženih vrst organizacije World Wide Fund, kar pomeni, da morajo ladje, ki bi te ribe rade lovile, plačati, da imajo na krovu mednarodnega inšpektorja. Potrebne so posebne metode za ulov in spravilo teh rib, ki lahko plavajo s hitrostjo do 70 kilometrov na uro.
