Z Marsa dobivamo tudi vremensko napoved

Pred dnevi je evropska vesoljska sonda Mars Express, ki že več kot 15 let kroži v orbiti okrog rdečega planeta, na Zemljo poslala res izjemno sliko. Na njej je mogoče videti veliko zasneženo območje na območju kraterja Koroljev, katerega premer je kar 82 kilometrov, ime pa je dobil po znamenitem vesoljskem strokovnjaku Sergeju Koroljevu. Prav on je namreč oktobra 1957 omogočil izstrelitev prvega umetnega satelita, Sputnik I, imel pa je tudi odločilno vlogo pri tem, da je leta 1961 Jurij Gagarin postal prvi človek, ki je poletel v vesolje. Ravno tako je delal na programu sovjetskih vesoljskih sond, katerih naloga in namen je bilo raziskovanje Lune, Venere in Marsa. Razvijal tudi več različnih vrst satelitskih nosilnih raket, ki so bile predhodnice današnje zelo uspešne satelitske nosilne rakete Sojuz. Koroljev je imel levji delež pri konstrukciji istoimenske vesoljske ladje Sojuz, ki se uporablja že več kot 50 let, trenutno z njo letijo na Mednarodno vesoljsko postajo, kjer jo uporabljajo tudi kot reševalno plovilo.

Naravna ledena past

Slike, ki jih je posnela sonda Mars Express, kažejo, da ima tudi že po kar 15 letih delovanja v vesoljskem prostoru še vedno zmožnost in sposobnost zbiranja novih podatkov in seveda tudi slikovnega gradiva. Najbolj zanimivo sliko so strokovnjaki sestavili iz petih različnih odsekov, posnetih v različnih orbitah. Krater je tako prikazan v perspektivi in topografskih vidikih, s čimer so pridobili tudi vpogled na področje v bližini kraterja. Krater Koroljev je na severnem nižinskem območju Marsa, malce južneje od velike zaplate, pokrite s puščavskimi sipinami, ki obdajajo severno polarno kapo planeta. Gre za izjemno dobro ohranjeni krater, ki ni zapolnjen samo s snegom, ampak tudi z ledom, tako da vse leto zadržuje gomilo ledu, ki je ves ta čas debel kar 1,8 kilometra. Dno je globoko dva kilometra in pod navpičnim robom. Najgloblji predeli tega kraterja delujejo zaradi različnih zunanjih vplivov kot naravna ledena past. Posledično nastane ščit, ki omogoča, da led ostane stabilen in onemogoča, da bi se ogreval in začel izginjati, sicer pa je tudi ozračje na Marsu slab prevodnik toplote, zaradi česar ni strahu, da bi se led stopil. Obstaja ocena, da naj bilo v kraterju kar 2200 kubičnih kilometrov ledu.

Še evropska sonda

Sonda Mars Express, ki je tako prekosila tudi najbolj optimistična pričakovanja evropskih vesoljskih strokovnjakov, nadaljuje svoje delo v orbiti okrog Marsa, a pri tem ne bo več osamljena. Dobila je namreč novega evropskega spremljevalca, velik satelit TGO. Sondi imata sicer različni nalogi, a skupno točko – obe sta opremljeni z dobrimi kamerami, in raziskovalci se nadejajo še mnogo zanimivih in presenetljivih posnetkov rdečega planeta.


Zdaj na površini Marsa deluje tudi nova Nasina vesoljska sonda InSight. Ta je poslala na Zemljo že kar precej posnetkov in na površino že postavila potresometer ter mehaničnega krta. Je tudi prva vesoljska robotska sonda, ki s površine Marsa vsak dan posreduje vremenske podatke. Ti zajemajo temperaturo, pritisk atmosfere in hitrost vetra.