Vojake na kraljičin pogreb pripeljali iz Iraka
Pogreb britanske kraljice Elizabete II. je bil dogodek stoletja. Po številu povabljenih pomembnežev, po številu žalujočih in seveda tudi po višini stroškov, ki so jih strokovnjaki sicer včeraj še seštevali, po prvih ocenah pa naj bi znašali okrog devet milijonov evrov oziroma več kot milijardo, če prištejemo še stroške, ki so nastali v obdobju desetdnevnega žalovanja. Davkoplačevalcem ne bo treba plačati vsaj glavnega organizatorja pogreba, ki je dejal, da za to ni in ne bo sprejel plačila. In to kljub temu, da se je s kraljičinim pogrebom ukvarjal dolgih 20 let.
Zamolčal tudi staršem
Edward Fitzalan-Howard je naloge načrtovanja in priprave vseh pomembnih kraljevih dogodkov, med njimi bo tudi prihajajoče kronanje kralja Karla III., podedoval od očeta, ta od svojega in tako nazaj do davnega leta 1672. Rodbina Fitzalan-Howard je ena najstarejših aristokratskih družin v Veliki Britaniji, med prednike štejejo celo kralja Edvarda I., najstarejši moški potomci pa nosijo naziv vojvoda Norfolški. A ne dedujejo samo plemiškega naziva in ogromnega bogastva, temveč, kot rečeno, tudi neverjetno odgovornost organizacije pomembnih kraljevih dogodkov. In Edward Fitzalan-Howard se je resnično dobro odrezal, se strinjajo ljudje po svetu, saj je kraljičin pogreb potekal brezhibno.
Britanci bi radi videli, da se osmerici mladih vojakov, ki so nosili kraljičino krsto, dodeli odlikovanja in viteške nazive.
Tudi zaradi osmih mladih vojakov, ki so ves dan prenašali krsto z Elizabetinimi posmrtnimi ostanki. Vse so ob novici, da je Elizabeta II. umrla, nemudoma pripeljali iz Iraka, kjer so kot pripadniki Grenadirske garde služili državi. Časa so imeli deset dni, da do potankosti natrenirajo korake, se uskladijo in predvsem psihično pripravijo na najzahtevnejšo nalogo v njihovih življenjih. Vaje so potekale v takšni tajnosti, da so starši enega od vojakov za njegovo vlogo izvedeli šele med ogledom fotografij z ene od vaj. »Da so ga izbrali, ni smel povedati nikomur, niti nama ni. Seveda nisva niti pomislila na to, da bi ga lahko doletela takšna čast, čeprav je odličen vojak. Ko sva ga videla na fotografijah z vaje, sva z ženo najprej komentirala, da je eden od vojakov zelo podoben najinemu Davidu. No, na koncu se je izkazalo, da je res on,« je lokalnim medijem v smehu povedal oče Davida Sandersona Peter in dodal, da je bila to neizmerna čast; vsi, ki Davida poznajo, pa so nanj seveda izjemno ponosni.
Tudi družinski člani, prijatelji in znanci Luka Simpsona fantov ne morejo prehvaliti. »Spoštovanje Luku in drugim za odlično opravljeno delo pod nepredstavljivim pritiskom. Opazoval vas je ves svet, a niste storili niti najmanjše napake. Ponosni smo na vas,« so denimo na družabnem omrežju zapisali njegovi prijatelji. Mnogi, tudi tisti, ki osmerice ne poznajo, so se z napisanim strinjali in pojavili so se pozivi, da se vojakom, ki so jih za nalogo izbrali ne le zaradi njihove odlične telesne pripravljenosti, ampak tudi zato, ker so bili najvišji v gardi, dodeli odlikovanje in viteški naziv.
