Tiranozavrov DNK bi lahko obrnil tok zgodovine

Tudi glede znanosti je bilo v svetu medijev bolj ali manj vse podvrženo raziskavam v zvezi z virusom in iskanje cepiva. Drugo je šlo mimo nas, čeprav smo letos dobili nekaj pomembnih odkritij. Kljub vsemu pa lahko brez dvoma trdimo, da je znanstveni dosežek letošnjega leta cepivo proti virusu, ki je iz Kitajske v začetku leta preplavil svet in spremenil človeštvo oziroma vsakdanjih velike večine ljudi.

Cepivo, ki sta ga razvili podjetji Pfizer in Moderna, bo kmalu tudi v Sloveniji na voljo za cepljenje ljudi, pri čemer pa še vedno ostaja precej neznank, ali bo cepivo tako uspešno, da se bodo naša življenja vrnila v tire pred 2020 ali bodo maske, razkuževanje in fizična razdalja postali stalnica tudi v prihodnje.

Prihodnost pa bo z virusom ali brez zelo zanimiva, še posebej če upoštevamo odkritja v vesolju. Na Marsu in Mesecu so znanstveniki odkrili vodo, ne zgolj kake molekule, ampak celo večje količine. Voda pa kot eden od ključnih elementov življenja lahko pomeni možnost za bivanje prihodnjih rodov tako na našem edinem satelitu in rdečem planetu. Obe telesi našega osončja sta v zadnjem času še posebej zanimivi za raziskovalce in noro bogate entuziaste, kot je denimo ustanovitelj podjetja Tesla in SpaceX Elon Musk, ki po desetletjih, odkar je zadnji človek korakal po luni (zadnji je bil 1972 Gene Cernan, ameriški astronavt in poveljnik Apola 14) želi na Mars. Tudi luna postaja ponovno eden izmed potencialnih ciljev odprav v vesolje s človeškimi posadkami. Z vodo bi bilo mogoče tudi daljše bivanje in prav tako poselitev lune in Marsa. Oboje je sicer še znanstvena fantastika, pri čemer voda zagotovo olajša načrte.

Ni pa izključeno niti, da bi se bodisi na luni bodisi na Marsu srečali z bitji iz vesolja. Ta trditev ne izvira iz kakih tajnih ameriških arhivov iz teorij zarote, ki pravijo, da so Američani že desetletja v stikih z majhnimi zelenimi bitji z velikimi temnimi očmi.

Odkritje na Bennuju

Znanstveniki so letos v materialu, ki ga je na asteroidu Bennu nabrala vesoljska sonda našli gradnike življenja – organske spojine. To je vsekakor eno največjih odkritij letos. Nasa ob tem domneva, da bi lahko sledi življenja našli tudi na Veneri, kamor že potuje vesoljska sonda. Ob odkriti vodi in organskih spojinah je glede na neskončnost vesolja, kjer je ogromno galaksij z milijardami planetov glede, mogoče domnevati, da življenje obstaja še kje. Poleg organskih spojin je potreben še vir energije in temperatura od 0 do 100 stopinj Celzija ob primernem tlaku, pri čemer vse našteto še ne pomeni življenja niti enoceličnega paramecija, kaj šele inteligentnejših organizmov. Pričakovati vesoljsko bitje v stilu Predatorja, ki bi paradiral po Ljubljani je zato malo verjetno, ni pa izključeno, da ne obstaja v kakšni drugi galaksiji.

Fuzija za našo prihodnost

Poti do drugih galaksij pa so zaradi preslabo razvite tehnologije še nedostopne. Kar je normalno, če vemo, da se največ električne energije še vedno pridobi iz premoga v termoelektrarnah, kjer s premogom uparjajo voda in potem para poganja turbine, skoraj tako kot pred 200 leti. Da še ne letamo po galaksijah, je torej normalno, lahko pa se zgodi premik tudi na tem področju. V Franciji so začeli sestavljati fuzijski reaktor. Energija, pridobljena z zlitjem jeder, je po prepričanju znanstvenikov rešitev za človeštvo v smislu pridobivanja energije. V primerjavi z navadnimi jedrskimi elektrarnami pri teh skoraj ne bi bilo možnosti za kakršno koli katastrofo, v primerjavi z vsemi drugimi viri pa bi bila to tudi najčistejša oblika energije. Pri tem je treba poudariti, da se bodo v fuzijskem reaktorju poustvarjali procesi, ki se dogajajo na soncu, in se bodo z minimalno goriva sproščale ogromne količine energije.

Zvezdni prah

Med letošnjimi odkritji, ki so bila zaradi koronske histerije spregledana, je zagotovo treba izpostaviti še najdbo zvezdnega prahu v delčku meteorita, ki je padel na Zemljo. Ta  prah je najstarejši material, najden na Zemlji, po ocenah med 4,6 in 7 milijardami let, kar je krepko več, kot sta stara naš planet in naše osončje.

DNK tiranozavra

Za ljubitelje dinozavrov pa je nemara zanimivo odkritje zarodka tiranozavra, grozovitega dinozavra, ki je požrl vse živo v filmu Jurski park. V tem filmu so DNK dinozavrov za njihovo oživitev našli v komarju, kar je čista fikcija, so pa letos znanstveniki izolirali že velik del dinozavrovega DNK iz fosilov.

Satelit Nemo HD. FOTO: Center Odličnosti Vesolje Si

Slovenska satelita v vesolje

Znanstveni pečat pa je letos pustila tudi Slovenija. Slovenci aktivno sodelujemo pri fuzijskem reaktorju, letos pa smo se vpisali tudi med osvajalce vesolja, v vesolje smo poslali kar dva satelita in oba sta tehnološko tako izvirna, da se zanju zanimajo tudi tujci.