Poglejte, katere države bi preživele jedrsko apokalipso
Znanstveniki verjamejo, da sta Avstralija in sosednja Nova Zelandija kraja, kjer bi ljudje lahko preživeli v primeru jedrske apokalipse.
Študija, objavljena v reviji Risk Analysis, navaja Avstralijo, Novo Zelandijo, Islandijo, Salomonove otoke in Vanuatu kot otoške države, ki so sposobne proizvesti dovolj hrane za svoje prebivalstvo po »nenadni katastrofi zaradi zmanjšanja sončne svetlobe«, kot je jedrska vojna, izbruh supervulkana ali trk asteroida.
»Tudi v najslabšem možnem scenariju bi po vsem planetu verjetno obstali žepi preživelih,« pišejo raziskovalci, pri čemer imajo tisti v najodpornejših državah najboljše možnosti, da se izognejo predindustrijskemu zlomu.
Zaloga hrane je pomembna
Avtorji študije so primerjali 38 otoških držav na podlagi 13 dejavnikov, za katere menijo, da bi bili lahko odločilni v postapokaliptičnem scenariju. Med njimi so možnost pridelave hrane in energetska neodvisnost, proizvodnja pa tudi vpliv katastrofe na podnebne razmere.
Na vrh lestvice sta se povzpeli Avstralija in Nova Zelandija, ki sta znani po močnih kmetijskih pridelovalcih in sta daleč od območja, kjer bi lahko »bilo žarišče«.
»Avstralska zaloga hrane je ogromna in lahko nahrani več deset milijonov dodatnih ljudi,« sklene študija.
Razmeroma dobra infrastruktura, ogromen presežek energije, visoka zdravstvena varnost in obrambni proračun so pomagali Avstraliji, da se je povzpela na vrh lestvice. Vendar pa je imela en tvegani dejavnik, ki bi jih lahko ogrozil – razmeroma tesne vojaške vezi z Združenim kraljestvom in ZDA so povečale verjetnost, da bi postala tarča v jedrski vojni.
Blažji učinki zaradi lokacije
V tem primeru je v ospredju Nova Zelandija, pravijo avtorji, saj že dolgo vodi politiko brez jedrskega orožja. Pomagala bi tudi odpornost v primeru nenadnega padca globalne temperature, ki ga povzroči temno obdobje (vsaka točka na Novi Zelandiji je razmeroma blizu oceana, kar ublaži učinke ekstremnih padcev temperature).
»Imamo to superučinkovito izvozno gospodarstvo hrane, ki bi lahko nahranilo Novozelandce samo z izvozom,« je dejal eden od avtorjev študije, profesor Nick Wilson z univerze Otago v Wellingtonu.
Tudi po najslabšem možnem scenariju »61-odstotno zmanjšanje pridelka med podaljšano jedrsko zimo« bi imeli Novozelandci še vedno dovolj hrane, je dodal.
Kljub obilici hrane na Novi Zelandiji in njeni visoki uvrstitvi v meritvah socialne kohezije bi lahko ustavitev svetovne trgovine postopoma pospešila družbeni zlom, je dodal Wilson.
Država nima več obratov za predelavo goriva in je močno odvisna od uvoza dizelskega goriva, pesticidov in strojev, ki so potrebni za vzdrževanje prevladujočega kmetijskega sektorja, poroča Telegraf.rs.
Druge otoške države bi lahko proizvedle dovolj hrane v takšni krizi, sta zapisala Wilson in soavtor dr. Matt Boyd, vendar verjeten propad industrije in socialne kohezije preizprašuje njihovo odpornost. Kitajska, Rusija in Združene države bi lahko doživele padec proizvodnje hrane za do 97 odstotkov v skladu z modeli jedrske zime in bi se bile prisiljene zanašati na nove tehnologije proizvodnje hrane.
Preberite še:
