Takšne izkušnje imajo na Hrvaškem z novim slovenskim mandatarjem
Včerajšne državnozborske volitve v Sloveniji je tako v medijskem središču v Cankarjevem domu kot tudi onstran meja spremljalo veliko število tujih medijev. Hitro so se na novico o zmagi Gibanja Svoboda odzvali na Hrvaškem in med drugim izpostavili, kdo je najverjetnejši novi slovenski mandatar.
Jutarnji list je zapisal, da je Robert Golob s svojo stranko na politični parket vstopil šele v začetku tega leta, da ustvari stabilno vlado okoli liberalnega centra in levice, ki bo vztrajala vsaj dva mandata, pri tem pa izključil vsako možnost sodelovanja z dosedanjim premierjem Janezom Janšo. Zapisali so tudi, da gre za 55-letnega menedžerja, inženirja elektrotehnike, ki je doktoriral pri 29 letih. Je relativno nov obraz v slovenski politiki, pred tem pa bil medijsko izpostavljen kot direktor podjetja Gen-I, od koder ga je sedanja vlada nedavno odstavila. Njegovo podjetje na Hrvaškem se je oglaševalo kot najcenejši ponudnik elektrike, ki pa se je v zadnjem obdobju bistveno podražila. Uporabniki zdaj na letni ravni plačujejo okoli 300 kun kot denimo pri ponudniku HEP.
Na Hrvaškem takšnega razpleta ni pričakovati
»V Sloveniji je že dolgo povsem normalno, da nekdo nekaj tednov pred volitvami ustanovi stranko in nato zmaga na parlamentarnih volitvah,« je dan po prepričljivi zmagi Gibanja Svoboda za Jutarnji list ocenil strokovnjak za mednarodno politiko, profesor z zagrebške Fakultete političnih znanosti Višeslav Raos. Nedeljski volilni razplet v Sloveniji ga tako ni presenetil. »Slovenski mediji in tudi slovenski volivci so veliko bolj kritični do političnih strank, v smislu da se jim ni težko odmakniti od nekih uveljavljenih vzorcev glasovanja,« je ocenil.
Na Hrvaškem je drugače, tam zmaga političnega novinca, kakršen je letos Golob, pred tem pa sta bila Miro Cerar in pred štirimi leti Marjan Šarec, ni ravno verjetna. Razlog za to vidi v različni tranziciji. Janša in SDS sta po njegovem »edina konstanta na slovenski politični sceni«, a nikoli nista postala tako dominantna kot HDZ na Hrvaškem, saj se je ta zrasla z ustvarjanjem hrvaške države in obrambo v vojni. Zato Sloveniji nima ukoreninjene strankarske tradicije in Slovenci lahko »zelo hitro 'preklapljajo' stranke ter se zbirajo okoli nekih v družbi priljubljenih oseb«.
»Glasovanje proti Janši«
Bilten Politico piše, da je stranka Janše v nedeljo doživela hud poraz in izgubila proti novi zeleni stranki pod vodstvom Goloba, ki je bila ustanovljena šele v začetku letošnjega leta. »Janez Janša je največji poraženec teh volitev,« je za Politico dejal politolog Alem Maksuti. »Pričakujemo, da bo izpodbijal legitimnost volitev, kakor je podprl trditev Donalda Trumpa, da so bile volitve v ZDA prevara.« Politico ob tem navaja, da so mediji, naklonjeni SDS, po zaprtju volišč objavili več člankov o domnevnem ruskem vmešavanju v volitve. Čeprav največji slovenski mediji o tem niso pisali, je Evropska ljudska stranka (EPP), katere član je Janšev SDS, v nedeljo tvitnila, da je zaskrbljena zaradi možnega vmešavanja Rusije v slovenske volitve, kar da je očitno posledica odločne in nedvoumne podpore Slovenije Ukrajini.
Precej pozornosti je slovenskim volitvam posvetil tudi ameriški The New York Times, ki je dogajanje bolj ali manj povzel s stavkom »v Sloveniji še en poraz za skrajno desne populiste v Evropi«, načrte sredinskega zmagovalca Goloba pa z obljubo o obnovi demokracije in svobode ter izjavo, da so tokratne volitve »referendum o demokraciji«. Janšo je novinar opisal kot občudovalca Trumpa, sledilca populističnega madžarskega premierja Viktorja Orbana in njegove neliberalne poti, v mladosti gorečega privrženca komunizma in Tita ter avtorja številnih spornih izjav na twitterju.
Ameriška tiskovna agencija Associated Press je poročala o prepričljivi zmagi opozicijske liberalne stranke in velikem porazu za populističnega predsednika vlade, ki je bil tarča očitkov, da je v času svojega mandata majhno članico EU potiskal v smer desničarskega populizma. Glede na rezultate bo Gibanje Svoboda očitno lahko sestavilo naslednjo vlado v koaliciji z manjšimi levimi skupinami, izpostavljajo pa tudi visoko volilno udeležbo.
»V državi, ki jo razdvajajo hude politične razlike glede pravne države, je politični novinec, liberalec Golob, na volitvah premagal trikratnega predsednika slovenske vlade, populističnega konservativca Janšo,« pa piše britanski Guardian. Med drugim navaja političnega analitika Miho Kovača, da so bile volitve glasovanje proti Janši, proti Sloveniji na madžarski poti, proti iliberalni demokraciji v Sloveniji in proti temu, da vlada prevzema javno televizijo, proti nadzoru sodstva.
Orban je izgubil novega zaveznika v srednji Evropi, meni francoski Le Monde. Janša, ultrakonservativni slovenski premier, je po dveh letih vodenja države, med katerima je po vzoru Orbana napadal medije in pravosodni sistem, z veliko razliko izgubil parlamentarne volitve. Golob, dolgolasi bogati poslovnež, je po bliskoviti kampanji ovrgel napovedi javnomnenjskih raziskav in zmagal s prednostjo, kakršne še ni bilo od osamosvojitve leta 1991, saj je dobil 41 od 90 poslanskih sedežev.
Pričakovano so bile oči v nedeljo zvečer v Slovenijo uprte tudi v Italiji. Eden od tamkajšnjih časnikov, Il Foglio, je razplet slovenskih parlamentarnih in francoskih predsedniških volitev povzel z naslovom »V Franciji in Sloveniji zmagala Evropa« ter dodal še, da sta tako Emmanuel Macron in Golob zadala hud volilni udarec podpornikoma neliberalnih demokracij. O volitvah sta med drugim v zahodni sosedi poročala tudi Il Piccolo in La Repubblica, pri čemer je slednja izpostavila hud poraz Janše, »zelo lojalnega madžarskemu kolegu Orbanu in t. i. višegrajski skupini«.
